Zdravo!

Jaz sem se odločila, da danes napišem svojo prvo zgodbo. Tale bo kar dolga a obljubim, da bodo v prihodnje krajše. Sedaj pa....lepo branje vam želim! :wink:


Amanda Evans je običajna najstnica, ki zelo rada bere knjige, igra klavir, trenira odbojko in atletiko. Z veseljem pa tudi poskrbi za družinskega psička pasme jazbečar, ki nosi ime Daimond.

S staršema in njeno sestro Emmo, ki je stara 10 let, in je včasih kar kljubovalnega in nespoštljivega obnašanja, saj občasno ne upošteva če ji kdo karkoli prepove ali ji skuša pojasniti, da mu njeno dejanje ni bilo po godu, živijo v mestu Londonu.

Njuna starša sta res dobra človeka, res se vedno potrudita slišati, razumeti in nato pomagati.
Čeprav veliko delata v službi, si vedno vzameta čas tudi za družino.
Mami, ki je stara 38 je ime Melania očetu, ki pa je star 40 pa je ime Sam.

Amanda in njena družina so na počitnice odšli za tri tedne k babici in dedku, ki živita v Dubaju.
Imeli so se res super, veliko so hodili na plažo, se igrali odbojko v vodi, hodili v resavracije...in še veliko drugih prijetnih stvari. Amanda se res že dolgo ni imela tako dobro.

A ta dan ji je prinesel v življenje spet malo skrbi:
Bilo je jutro in pri družini Evans je potekalo vse kot je treba.
In kot ponavadi so se vsi pozdravili, si umili zobe, oblekli in začeli zajtrkovati.
Po zajtrku sta Amanda in Emma peljali Daimonda ven na sprehod v park.
In tam na klopici sta sedela dva fanta, ki sta govorila britansko. Točno tako kot onidve.
Amanda ju je takoj opazila in močno si je zaželela, da bi ju bolje spoznala, saj razen svoje (občasno tečne) sestre ni imela nikogar za družbo.
A vseeno je vedela, da bi bilo zelo čudno in neprimerno priti do njiju in ju nagovoriti in vedela je tudi, da bo to vstala samo njena skrita želja.
Ampak se je zmotila. Priložnost vedno pride...
Kot nalašč sta fanta jedla pico, ki pa je Daimondu seveda precej mikavo dišala in takoj, ko Emma ni dovolj močno držala povodca, Amanda pa ni bila pozorna, jo je mali in sicer dolgi jazbečarček...popihal, k lepo dišeči pici.
Obe dekleti sta planili po povodcu a zaman...Diamond je bil samo še pred izzivom kako se dečkoma najbolje prikupiti in si prilastiti košček njune pice.

Fanta sta bila sprva malo presenečena a ni trajalo dolgo, ko so si že po bratsko razdelili hrano.
Nato sta prišli k veselima fantoma osramočeni sestri...no vsaj navzven osramočeni, saj je pri Amandi zmagal občutek veselja, da je očitno nekako le prišla do stika z njima.
Sedaj ju je tako ali tako morala ogovoriti.
Če hoče ali noče. Saj je bilo Emmo čisto zares sram.
Torej je rekla " Se res opravičujem za malega ne povabljenega gosta, očitno mu zajtrk ni bil dovolj.
Res mi je žal." A fantoma se je zdelo opravičilo čisto nepotrebno zato je deček, ki je imel svetlo polt, blond lase in modre oči, rekel " Ni problema, prav prikupen je. Jaz imam zelo rad živali. Pa tudi doma imam dve papigi in enega psa, pasme pit-bull. Mimogrede vidim, da obe prihajata iz Anglije, prav tako kot jaz in moj prijatelj John. No, moje ime pa je Justin, me veseli, da smo se spoznali."

Amanda je bila zadovolnja saj je ugotovila, da sta tudi Justin in John vesela nove družbe. Emma pa se je tudi vedla nekoliko bolj sproščeno kot do sedaj.
Nato je spregovoril John "Kako pa je vama ime? Ali sta sorodnici? " Emma se je opogumila in odgovorila. "Moje ime je Emma in to je moja starejša sestra Amanda...aja pa tole je Daimond.
V katerem mestu pa živita? Ali sta tudi vidva v sorodu?" Odgovoril ji Justin. "Lepi imeni. Midva domujeva v Londonu, pa vidve?" Amanda je veselo odvrnila. "Midve sva tudi iz Londona. Super. Kam hodita v šolo?" Ponovno se je oglasil Justin. " O krasno potem se bomo pa še kaj videli. Midva obiskujeva srednjo Burford School, saj sva oba stara 13, pa vidve?"
Emma je povedala, da Amanda obiskuje srednjo zasebno šolo z imenom Royal Russell, v katero gredo otroci stari 11 let, ki se tam šolajo do 18 leta.
Sama pa še hodi v zasebno osnovno šolo Jamesa Allena.
Kmalu so pogovor zaključili in šli vsak k sebi domov, a prej so se še Amanda, Justin in John zmenili, da se naslednji dan spet dobijo.
In tako je bilo do konca treh tednov, ko je Amandina družina odšla domov.

Nekaj tednov pred 1. septembrom, ko je Amanda ležala na svoji postelji in se dolgočasila saj ni vedela kaj naj dela, se je spomnila, da lahko pokliče Justina in se malo pogovarja z njim. Poklicala ga je in Justin jo je bil precej vesel. Začela sta se pogovarjati, ko je Justin znižal glas in rekel. "Veš, ti si punca, ki sem jo vedno želel spoznati. Si prijazna, pametna, zabavna...točno taka kot jaz. Mislim, da bi se dobro razumela tudi kot par. Torej rad bi te vprašal: bi bila moja punca?" Nato je obmolknil in čakal na odgovor. Amanda ni mogla verjeti...se ji to res dogaja?
Vedno je nekako upala, da bi jo kdaj to vprašal...a sedaj ni vedela če je na to pripravljena...



Evo tukaj bom končala, da ne bo ressss predolgo. Torej v 2. delu izveste ali se bo njuna prijateljska pot poglobila v kaj globjega.
Prosim kakšne komentarje, ker me zeloooo zanima vaše mnenje saj je to moja prva zgodba v lajfu. Pa seveda bom vesela tudi kakšnega:heart:

Lp

HopeGirl