Hoj!

Šesti del je tu!

~~~~~~~~~~~
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

Zagledala je zaskrbljena starša, ki sedita na kavču.
Pozorno sta jo opazovala, a se je Amanda vseeno pretvarjala kot, da njunih pogledov sploh ni opazila, pa čeprav so bili zelooo očitni. Pozdravila ju je in
kolikor hitro je mogla, se je odpravila v svojo sobo. Ko se je preoblačila pa je zraven premišljevala, da se je moralo zgoditi nekaj groznega, saj sta starša doma že ob 13h, službo končata pa šele ob 18h.
Bila je že oblečena v navadna oblačila, ko je zaslišala, da je prišla domov tudi Emma.
Kmalu po prihodu njene sestre, je Amando poklicala mama, da bodo imeli skupaj popoldansko malico in naj se čez 10 min, ko bo vse pripravljeno prikaže v jedilnici.
Amando je pograbil strah, saj je vedela, da ji bo mama na krožnik položila normalono porcijo, ki pa je za njo vseeno preveč.
Preko maminega glasu pa je zaslišala odločnost, ki ji ni mogla nasprotovati, zato je rekla da.

Z Emmo sta se odpravili v jedilnico, ki je dišala po palačinkah.
Amanda kar ni vedela, ali bi bilo bolje, da enostavno zbeži v svojo sobo ali, da osane. Raje se je odločila za drugo opcijo, saj bo tako izpadla bolj normalno.
Posedli so se za mizo in, ko je Amanda ugotovila, da ima ta obrok ogromno kalorij, se je začela jokat in stekla v svojo sobo.
Vsi trije so se presenečeno spogledali.
Mama je rekla. "Grem jaz. Vidva pa kar v miru pojejta. Dober tek!" Je še zaželela in se napotila do Amandine sobe.

"Naprej" je zahlipala Amanda, ko je nekdo potrkal na
vrata njene sobe.
Mama se je vsedla na poseljo poleg hčerke, jo pobožala po laseh ter vprašala. "Kaj se dogaja s tabo? Vse mi lahko zaupaš."
Amanda pa se je rajši zlagla, da je v šoli imela slab dan, ko pa je mama povedala...

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
~~~~~~~~~~~