Sem Amy, pišem se Brown in stara sem 12 let. Imam mamo Lolo Brown, očeta Tomasa Browna in starejšo sestro Ninno Brown, ki je stara 15 let. Živimo v navadni hiši sredi velikega mesta Teksas. Kot vse sestre se tudi jaz in Ninna velikokrat kregava. Na srečo imava vsaka svojo sobo. Moje življenje je bilo dokaj normalno, vse dokler…

“Ring, ring, ring…” Mi zjutraj zazvoni budilka. Čeprav nočem, vstanem in se oblečem. Grem v kopalnico, si umijem zobe in grem na wc, tako kot vsak normalen človek. “Amy, Ninna, v šolo morata!” Zakriči mama iz spodnjega nadstropja. Stopim iz kopalnice in grem dol. Ninna se za mano, še v pižami privleče po stopnicah. “Ninna, če se ne oblečeš ne dobiš zajtrka.” Ji zagrozi mama. Ninna se tako počasi kot je prišla dol, odvleče tudi gor. “Mami, mudi se mi. Danes imamo preduro.” Rečem mami, četudi samo zato, da bi končno odšla. “Prav vredu.” Reče mama in mi da sendvič. “Adijo!” Rečem in se izmuznem skozi vrata. Hodim po pločniku, jem sendvič in jamram ker me boli hrbet od toliko zvezkov v torbi. Po poti poberem še svojo BFF, Kajo in skupaj greva v šolo. “Danes si pa zgodaj prišla.” Mi reče. “Ja, ne da se mi več biti doma.” Ji odgovorim. Da se malo zamotiva jo vprašam. “Ali je tvoj oče že šel v službo?” “Ne, danes gre malo pozneje. Kaj pa tvoj?” Me vpraša. “Ah, saj veš da gre že preden vstanem.” Ji odgovorim. Končno sva prišle do šole in vstopile. Šle sva do omaric in se preoblekle. Zazvonilo je in odhitele sva k uri. Imeli smo matematiko. Bilo mi je zeloo dolgčass. Naslednja ura je bila biologija. Pisali smo test. “Joj, čisto sem pozabila da pišemo test.” Sem zašepetala Kaji. “Jaz tudi.” Mi je dogovorila. Še sreča da sem vedela odgovore in upam da sem imela prav. Po koncu pouka sva z Kajo odšle do omaric. Kar naenkrat je nek fant padel na tla. Ker sem vedela veliko o prvi pomoči sem ga dala v položaj nezavestnega. Vsi ostali so hodili mimo, noben mu ni pomagal zato sem ga sama odvlekla do naše šolske ordincaije. V ordinaciji pa ni sedela naša šolska zdravnica ampak neka starejša gospa. Fant je vstal, gospa je stopila do mene. Niti sanjalo se mi ni kaj se dogaja. “Pa si le prišla Amy.” Je rekla gospa. “Kako veš kdo sem?” Sem jo vprašala. “Ah, preteklost ljubica.” Mi je rekla. “Ti mene verjetno ne poznaš, ane?” Je končno ugotovila. “Ja.” Sem rekla z upanjem da mi bo povedala. “Jaz sem direktorica FBI, Anna Davis.” Se je končno predstavila. “FBI?” Sem se začudila. “Ja.” Se je umešal fant. “Jaz sem Brian James, delam v FBI.” Se je predstavil. “No, jaz sem Amy Brown.” Sem se mu predstavila. “Ga. Davis, kako me poznate?” Sem vprašala. “Oh, dragica. Gremo v mojo pisarno.” Mi reče in jaz se odpravim za njo. Na spodnjem hodniku srečam Kajo, ki me niti ne pogleda. “Zakaj me Kaja niti ne pogleda?” Vprašam ga. Davis. “Zanjo in tudi za vse ostale smo nevidni.” Mi odgovri. Zelo sem se začudila. Prišli smo ven in se vsedli v majhen rumen avto ter se dopeljali. Kar naenkrat smo prišli do slepe ulice. “Kam pa zdaj?” Sem vprašala. Noben mi ni odgovoril. Kar naenkrat smo zapeljali v zid. Kričala sem kot kura brez glave. Ozrla sem se okoli in videla da smo v veliki beli dvorani.
-------------------------------------------
Hojla! To je prvi del moje nove zgodbe FBI-jevci. Nisem si mislila da bom tako hitro ojavila nov del ampak nisem morala več čakati in sem ga. Na začetku je še opis glavne junakinje Amy Brown. Če vem je všeč lajkajte ali komentirajte.
Don't forget to smile!:grinning:


Lp someonehappy