1 poglavje

Luknja

Deževalo je in luna je bila visoko na nebu, po ozki ulici pa se je sprehajala Lyra, njen obraz je bil bled in moker. Oblečen je imela temno moder dežni plašč z rdečim pasom, ko je kar na enkrat izginila, tla pod nogami so se ji udrla in obležala je na mrzlih in mokrih tleh. Vsa se je tresla. Ko se je pred njo pojavila suha deklica s svetlo poltjo in belimi lasmi, odeta je bila v bel krzneni plašč, gledala je Lyro. Deklica je pokleknila in se predstavila: “Jaz,” je pokazala nase. “Maja,” je dokončala stavek. Lyra je prišla k sebi in usedla se je, nato je tudi ono povedala svoje ime: “Lyra,” pokazala je nase kakor deklica. Dolgo časa sta se gledali, ko je Maja vstala in prst pritisnila na ustnice Lyre: “Psst!”je po tiho zašepetala in iz usnjene torbice, ki jo je imela privezano okoli pasu potegnila nož. Lyra je sledila njenemu zgledu in tudi ona je vstala, deklica jo je pogledala in zakričala. Iz črnine so pridirjali ljudje, ki so bili bledi kakor Maja, obkrožili so Lyro in se pričeli vrteti v krogu, mrmrali so čudne besede, tako, da se je Lyri zvrtelo in na koncu se je zgrudila na tla. Pobrali so jo in odnesli do luknje v tleh, posedli so jo na rob luknje in jo polili z mrzlo vodo, tako, da se je zbudila. Odprla je oči in pogledala v luknjo, obrnila se je proti množici in oni so ji pokimali. Zato je Lyra vstala in skočila v luknjo.

2 poglavje

Mesto

Deklica črnih las in bele polti hodi po mestu v roki pa drži sladoled, ki ga liže za njo hodita njena mama in njen mlajši bratec Luka. Stara je 10 let in jezna je zato steče zavije v ozko ulico z imenom Dež. Tam je prejšnji teden izginilo dekle. Deklica teče, za njo pa teče mama a njen bratec je prepočasen zato je počasna tudi mama. Deklica pogleda nazaj, ko pred sabo zagleda luknjo, ki se odpira iz luknje, ki zeva v tleh prihaja mrzel zrak, tega se deklica ustraši in steče nazaj. Priteče mami v objem in hlipajoče pove kaj je videla, a mama ji potipa čelo in reče: “O, ljubica ti si bolna, nič ne skrbi takoj zdaj gremo domov,” Luknja še vedno zeva in iz nje pogleda bela roka, ven pokuka še glava in že pred luknjo stoji Maja katere oči se zlobno lesketajo. Dlani stisne v pesti in z nogo udari po tleh.

3 poglavje

Maja

Steče do deklice in se pretvarja, da se poznata iz šole: “Oj, kako si?” jo vpraša. Deklica jo samo začudeno pogleda in reče: “Slabo, kdo si ti?” premeri jo s pogledom.

“ Jaz sem Maja, tvoja prijteljica, včasih sva se igrali,” ljubeče jo pogleda.

“Res?” jo vprša deklica. “Jaz sem Laura, čudno, da te ne poznam,”

“Ah, je že v redu, veliko ljudi me pozabi,” ji pove Maja. “Sem kot duh,”

“Kaj?” se začudi Laura.

“Nič, pozabi,” se popravi Maja.

“Okej,” sumničavo skomigne Laura. “No, mudi se mi, adijo!”

“Čakaj,” jo ustavi Laura. “Poznaš mogoče Lyro?”
---------------------------------
I hope you like it! Všečkajte :heart: in komentirajte :pencil2: prosim, pa lepo se imejte, lp. LAP :cat: