5. POGLAVJE – Kdo?
Kdo prav za prav je Adrian Wilson?
»Najboljši plesalec,« bi rekla moja prijateljica Elysa.
»Ja, še kar v redu je.« Imaš tri poskuse, da ugotoviš kdo je bil to. Seveda; Sarah, kdo pa drug.
»A ni to tisti, v katerega je vsa nižja stopnja, vključno z madame Amelie zatrapana?« No, ja. Carol bi lahko dali odločen ja.
Adrian Wilson – zanj bi lahko rekli – odličen plesalec, ki se lahko vsakomur prikupi. Ali je čudno, da je meni samo normalen človek, ki se poliva s parfumom. Ali je čudno, da se meni zdi samo nekdo, ki smrdi po parfumu in me spominja na spečenega piščanca? No, verjetno ni (upam no).
»Joj, pa saj to ni res,« je rekla Elysa. »Od kdaj imamo me to čast, da ga vidimo?« vpraša.
»Saj ni nič posebnega,« je rekla Sarah. No, tokrat bi se še jaz strinjala z njo.
»No, no, dekleta, umirite se. Danes bomo vadile koreografijo za božični nastop,.« Je rekla učiteljica Amelie. Carol si je oddahnila, a njeno veselje ni trajalo dolgo. »KO pride Wilson. Še prej pa obrati.« Kot bi vedela madame, je Carol že ob misli na to postalo slabo, zato je še pred prihodom Adriana odšla domov.
»No, poglejte jo,« je rekla Sarah v preoblačilnici, saj nas je madame Amelie poslala na odmor. »Kako bo na nastopu zdržala?« reče. No, strinjala sem se, da bo morala narediti nekaj baletnih obratov, a tako hudo pa spet ni bilo, zato sem Carol branila.
»Sarah, pomisli no, še leto nazaj si bila ti čisto iz sebe, ko je madame izjavila, da bomo za velikonočni nastop na Dunaju plesale piruete!« sem rekla. Sarah se je namrdila in odkorakala v dvorano ter zavijala z očmi kot kakšna zmešana kokoš. Tudi ostale smo počasi odhitele za njo, saj je v dvorano že prišel Adrian.
Ko smo prišle, je poleg njega stala madame, ki se je topila že ob pogledu nanj.
»Dekleta, postavite se na mesta in začnite z vajo, ko boste končale bom prižgala glasbo, potem pa bo Wilson k koreografiji dodal še nekaj svojih zamisli.«
Ko smo končale tudi s plesom ob glasbi, smo se lotile Wilsonovih zamisli. Nekatere so bile kar zapletene, a moram priznati, da je bil prijazen, ko nam jih je pomagal izvesti. Baletna ura je minila kot bi mignil.
V preoblačilnici smo se še nekaj časa pogovarjale o koreografiji, potem pa odpravile domov.
Ko sem stopila skozi vrata baletne šole me je oster jesenski mraz zavil v objem hlada. Takrat pa sem zagledala babico. Christie Clawer.
Kdo prav za prav je Adrian Wilson?
»Najboljši plesalec,« bi rekla moja prijateljica Elysa.
»Ja, še kar v redu je.« Imaš tri poskuse, da ugotoviš kdo je bil to. Seveda; Sarah, kdo pa drug.
»A ni to tisti, v katerega je vsa nižja stopnja, vključno z madame Amelie zatrapana?« No, ja. Carol bi lahko dali odločen ja.
Adrian Wilson – zanj bi lahko rekli – odličen plesalec, ki se lahko vsakomur prikupi. Ali je čudno, da je meni samo normalen človek, ki se poliva s parfumom. Ali je čudno, da se meni zdi samo nekdo, ki smrdi po parfumu in me spominja na spečenega piščanca? No, verjetno ni (upam no).
»Joj, pa saj to ni res,« je rekla Elysa. »Od kdaj imamo me to čast, da ga vidimo?« vpraša.
»Saj ni nič posebnega,« je rekla Sarah. No, tokrat bi se še jaz strinjala z njo.
»No, no, dekleta, umirite se. Danes bomo vadile koreografijo za božični nastop,.« Je rekla učiteljica Amelie. Carol si je oddahnila, a njeno veselje ni trajalo dolgo. »KO pride Wilson. Še prej pa obrati.« Kot bi vedela madame, je Carol že ob misli na to postalo slabo, zato je še pred prihodom Adriana odšla domov.
»No, poglejte jo,« je rekla Sarah v preoblačilnici, saj nas je madame Amelie poslala na odmor. »Kako bo na nastopu zdržala?« reče. No, strinjala sem se, da bo morala narediti nekaj baletnih obratov, a tako hudo pa spet ni bilo, zato sem Carol branila.
»Sarah, pomisli no, še leto nazaj si bila ti čisto iz sebe, ko je madame izjavila, da bomo za velikonočni nastop na Dunaju plesale piruete!« sem rekla. Sarah se je namrdila in odkorakala v dvorano ter zavijala z očmi kot kakšna zmešana kokoš. Tudi ostale smo počasi odhitele za njo, saj je v dvorano že prišel Adrian.
Ko smo prišle, je poleg njega stala madame, ki se je topila že ob pogledu nanj.
»Dekleta, postavite se na mesta in začnite z vajo, ko boste končale bom prižgala glasbo, potem pa bo Wilson k koreografiji dodal še nekaj svojih zamisli.«
Ko smo končale tudi s plesom ob glasbi, smo se lotile Wilsonovih zamisli. Nekatere so bile kar zapletene, a moram priznati, da je bil prijazen, ko nam jih je pomagal izvesti. Baletna ura je minila kot bi mignil.
V preoblačilnici smo se še nekaj časa pogovarjale o koreografiji, potem pa odpravile domov.
Ko sem stopila skozi vrata baletne šole me je oster jesenski mraz zavil v objem hlada. Takrat pa sem zagledala babico. Christie Clawer.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Živjo!
Ne vem, če sem že komentirala katerega od prejšnjih delov zgodbe, ampak tega preprosto MORAM.
Zgodba je čudovita, oddaja toplino, dobro voljo in imam občutek, da se spoznaš na balet.
Res je osupljivo, piseš brez pravopisnih napak in pač wow.
Na nek način se mi zdi zgodba podobna zbirki Baletni copatki, če mogoče poznaš, ampak po drugi strani je tvoj stil pisanja edinstven in perfekten, kar povzroči, da je edina primerjava, ki jo premorem, tema - balet.
Se že veselim naslednjega dela <3
Sophie Donna
Ne vem, če sem že komentirala katerega od prejšnjih delov zgodbe, ampak tega preprosto MORAM.
Zgodba je čudovita, oddaja toplino, dobro voljo in imam občutek, da se spoznaš na balet.
Res je osupljivo, piseš brez pravopisnih napak in pač wow.
Na nek način se mi zdi zgodba podobna zbirki Baletni copatki, če mogoče poznaš, ampak po drugi strani je tvoj stil pisanja edinstven in perfekten, kar povzroči, da je edina primerjava, ki jo premorem, tema - balet.
Se že veselim naslednjega dela <3
Sophie Donna
0
Ta komentar mi je pa res polepšal dan! Res ti hvala! Ja, sem prebrala zbirko baletni copatki in mi je bila zelo všeč! Še enkrat najlepša hvala!!! <333
Moj odgovor:
Ota :)
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Kako dobiti prijatelje?
Hojla! :slight_smile:
Torej js grem v šolo z busom, na katerega greta tud eni dve moji sošolki. Ena gre na isti postaji gor kot js, druga pa pride mal kasnej. Js se s tema dvema sošolkama glih ne pogovarjam, kr smo bol v razredu tak po manjših skupinah, ampak js bi ful rada bla njuna prjatlca.
No ubistvu z eno bi bla skor rajš, kr me večkrat pozdravi pa tak. Z njo sm neki časa tud sedela pr pouku, kaka dva tedna, pa sva se mal pogovarjale. :slight_smile:
Pa enkrat mi je rekla, da če bi se rada z njima kdaj dobila, kr glih ful blizu živimo, in pač da se lahk kdaj zmenmo, sam pač to je blo tak pol leta nazaj, in js pač pol nism nikol rekla o tem, kr nism vedla če je še za, ona pa ni tud nč rekla... Nevem mogoč je misla da js nočem, kar pač ni res.
Js sm bol tiha pa zadržana v šoli, tak da nimam neki ful prjatlc, zato bi rada se vsaj mal spoprijateljila z njima.
Pa ja pač vem da je to narobe, sam nikol je ne pozdravim zjutri, al pa ko jo vidim. :grimacing: Kr na avtobusu je še moja sestra, in me je pol ful sram, če jo pa vidim v šoli na hodniku, so pa vedn njene druge prijateljca zraven, in se mi zdi da bi pol ful čudn izpadlo.
Mogoč bi mogla začet tak da jo pozdravim, nevem... Kaj vi mislite?
Ful bom vesela kakršnega koli odgovora!!!
:heart:
Torej js grem v šolo z busom, na katerega greta tud eni dve moji sošolki. Ena gre na isti postaji gor kot js, druga pa pride mal kasnej. Js se s tema dvema sošolkama glih ne pogovarjam, kr smo bol v razredu tak po manjših skupinah, ampak js bi ful rada bla njuna prjatlca.
No ubistvu z eno bi bla skor rajš, kr me večkrat pozdravi pa tak. Z njo sm neki časa tud sedela pr pouku, kaka dva tedna, pa sva se mal pogovarjale. :slight_smile:
Pa enkrat mi je rekla, da če bi se rada z njima kdaj dobila, kr glih ful blizu živimo, in pač da se lahk kdaj zmenmo, sam pač to je blo tak pol leta nazaj, in js pač pol nism nikol rekla o tem, kr nism vedla če je še za, ona pa ni tud nč rekla... Nevem mogoč je misla da js nočem, kar pač ni res.
Js sm bol tiha pa zadržana v šoli, tak da nimam neki ful prjatlc, zato bi rada se vsaj mal spoprijateljila z njima.
Pa ja pač vem da je to narobe, sam nikol je ne pozdravim zjutri, al pa ko jo vidim. :grimacing: Kr na avtobusu je še moja sestra, in me je pol ful sram, če jo pa vidim v šoli na hodniku, so pa vedn njene druge prijateljca zraven, in se mi zdi da bi pol ful čudn izpadlo.
Mogoč bi mogla začet tak da jo pozdravim, nevem... Kaj vi mislite?
Ful bom vesela kakršnega koli odgovora!!!
:heart:
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
Prijavla bi se: majči
Ful nice idea za igro:stuck_out_tongue_closed_eyes::stuck_out_tongu
Zelo mi je všeč! Spremlajm, maš moj :heart:
lp, ...