Torej kot ste lahko videli, se je zgodba NERO VAMPIR končala, zato sem si izmislila novo zgodbo, ki se vam bo najbrž zdela veliko bolj resnična od VAMPIRJA NEROTA, no pa začnimo.


PRVO POGLAVJE, 1. DEL : MALO NA HITRO OPIS MOJGA LAJFA

Živijo, sm Janja in to je moj lajf. Torej, že kot mali otrok sem bila drugačna od vseh ostalih in tudi zdaj sem zelo drugačna.Kot prvo imela sem fanta za najboljšega prijatelja in še vedno je moj najboljši prijatelj. Ko sem bila še majhna sem živela brezkrbno življenje, no bila sem kar normalna... razen tega, da sem znala napisati svoje ime (kar predvidevam, da pač nekateri so znali nekateri pa pač ne) in znala sem že kar dobro računati...1+1, 1+2.... kar je kar dobro za 4 letnika, vsaj mislim. A vse se je spremenilo ko sem začela obiskovati osnovno šolo. nikogar razen mojega najboljšega prjatla ( a ga loh kr besti kličem ker mi ful časa uzame, da napišem najboljši prijatelj) nisem poznala, res je čudno, da sem se tako zelo veselila šole, zdaj pa je vsaka sekunda v tej stavbi muka, dobesedno vsaka sekunda. No vrnimo se nazaj k prvemu razredu... sploh ga ne pogrešam, ko slišim druge kako govorijo o tem kako je bilo v prvem razredu fajn, pa da je zdej kr neki, no js mislim, drugače... kot vedno, opazila sem da na stvari gledam zelo drugače kot moji prijatelji ali moja družina. No če po pravici povem so bila leta od kar hodim v šolo, pa do zdaj najslabša leta mojega življenja to pomeni da sem zavozila več kot polovico svijega življenja, zaradi besed, ki jih nisem premislila, zaradi svojih bednih čustev, zaradi nekega instinkta ki mi je ves čas govoril naj naredim nekaj in jaz sem ga poslušala... in lahko bi še naštevala, v glavnem so to razlogi zakaj sem totalno zavozila življenje, zakaj me nihče nemara, zakaj me vsi izkoriščajo, ker se jim želim oddolžiti za vse napake ki sem jih naredila, vsak dan razmišljam o tem, že kakšne 3 leta. Ko sem bila še na podružnici je... in več naslednič hvala za ogled ... žal mi je da ni moglo bit daljše sam brat mi neki teži pa morm it.