Hojla! Vem, da sem rekla, da sem na morju (in tudi sem) in, da bom manj na pilu ampak sem tukaj dobila odlično idejo za novo zgodbo, ki jo bom pisala bolj za zabavo. Upam, da vam bo všeč!:heartpulse::heartpulse::heartpulse:
Ni me zanimal ne telefon, ne knjige. Zanimalo me je samo to kaj sem pozabila spakirati. Aha. Polnilec za telefon. Brez tega bi šlo bolj slabo.
Piše se 8.julij 2018. Ura je 20.00. Ob pol polnoči danes gremo na morje. In ravno še pakiram svoje zadnje stvari.
Sem 15-letna Samantha Morel. To leto sem končala 9. razred in uživam poletje. Kot sem že povedala gremo danes na morje in močno upam, da se bo tam zgodilo kaj čarobnega. Kaj mislim s tem? Ljubezen. Že vsaj tri leta nisem bila zaljubljena saj so fantje na naši šoli totalni bedaki. Pa tudi v mene se nihče ne bi zaljubil. Sem čista čudakinja, ki se ne oblači po modi, nima deset tisoč dijet in je piflarka. Zelo se razlikujem od ostalih v našem razredu. S svojimi na paž ostriženimi, svetlo rjavimi lasmi izgledam kot čista izzobčenka saj imajo punce v našem razredu lase najmanj do ramen. Vse naličene in suhe s svojimi lasmi in oblekami so kot voščene lutke v katero bi se zaljubil čisto vsak fant. Jaz pa sem nekako čisto nasprotje vsega tega. Ampak kaj mene briga popularnost v razredu?! Sem kakršna sem in takšna sem si všeč. Tudi prijateljev nimam veliko a saj jih ne rabim. Moja najboljša prijateljica Daisy nadomesti čisto vse. Je res prava prijateljica, ki je nikoli ne bi zamenjala. Ampak vrnimo se na 8. julij.
Mislim, da sem zdaj spakirala vse. Še dobro, da nimam bratov in sester, ki bi me živcirali. Čeprav sem včasih malo osamljena ampak bratje in sestre? Mislim, da ne. Zato pa bi rada na morju spoznala kakšnega morebitnega prijatelja.
Zdaj pa še vse odvlečem v avto... in je. Zdaj pa končno malo počitka. Odprla sem knjigo in začela brati. Če vam še nisem povedala obožujem knjige. Različne knjige. Najbolj obožujem romantiko in fantazijo. Tudi zaradi tega sem drugačna od drugih. Nato sem vzela telefon in Daisy napisala, da gremo na morje in, da ne bo toliko na telefonu ter, da verjetno odgovori ne bodo prišli prav hitro. Takoj mi je odpisala in mi zaželela prijetne počitnice. Potem je bila ura že 21.30 in odšla sem v posteljo. Budilko sem naštimala na 23.15 in odšla spat. "Pot do tja bo zagotovo dolga," sem razmišljala. "A hkrati tudi telo zanimiva. + Veliko bom lahko razmišljala," sem si mislila hkrati. Nato sem zaspala!
.........................................................
Budilka je oživela. Ura je bila 23.15 in cela hiša je bila že pokonci. Opravili smo še zadnje opravke (ugasnili luči, šli čez seznam stvari, ki jih nujno potrebujemo...) potem pa odšli proti avtu ter se točno ob 23.30 odpeljali morju naproti. Zdaj na začetku je bilo vse tako bedno. Pot sem poznala kot lasten žep. Vsaj tu na začetku zato sem poskušala zaspati. Zbudila sem se šele ko smo se ustavili. Čisto sem poyabila na naš vsakoletni postanek. Res smo dolgo čakali na tisto kavo, ki jo je potreboval ati. A končno smo se le odpeljali. Mislila sem že, da bomo zamudili vse. Ne vemo kaj bo. V avtu je tiho odmeval Bryan Adams, atijeva klasika za na morje. Pod okriljem zvezd smo se peljali čez čudovito podeželje. Kmalu se je začelo daniti. Jutra so res prečudovita.
Ob 7. zjutraj smo prišli na trajekt. Ob 9.30 na drugega potem pa nas je samo še kakšen kilometer ločil od apartmaja. Končno smo prispeli tja in bilo je prečudovito. Apartma je bil sicer dokaj majhen a je bil le dvajset metrov oddaljen od morja in obale. V okolici 100 metrov se je razprostiralo vsaj 5 plaž. In med vsako od teh je bilo kar nekaj skal, ki so bile čudovite. Med vsako skalo kakšno manjše brezno in bile so kar ostre. A na nekaterih je bilo prav prijetno.

Upam, da vam je bil prvi del všeč. Mogoče je res malo kratek ampak vseeno. Ne pozabite lajkati in komentirati. :heartpulse::heartpulse::heartpulse:
lysm
lp pilovka99