Zazrl se je v moje oči. Strmel je vanje. Nato se je nasmehnil in zamrmral:"Tvoje oči me privlačijo." Srčni utrip se mi je vedno bolj višal, on pa vedno bolj bližal. Najprej me je pogledal v levo oko, nato desno, potem pa je oči usmeril na moja usta. Obliznil si je ustnice in počasi približal. "James," sem izdahnila. Ničesar ni rekel. Samo zaprl je oči. "Sprosti se." mi je zašepetal v uho. Vzdihnila sem in zaprla oči. Kmalu sem na svojih ustnicah začutila toplino. Ta se je razširila po celem telesu, medtem ko sem se poljubljala z Jamesom. Tako stisnjena ob steno bi lahko stala po več ur, samo da sem zraven Jamesa.
*i*Tri mesece prej*i*
"Strah me je."sem potožila Taissi in čakala na odgovor. "Važno, da imava druga drugo." je rekla. Prikimala sem, a sem bila še vseeno živčna. Prvi dan srednje šole pa ja ni kar nekaj. Vse je novo. Ne morem si predstavljati, kako bi bilo, če bi vstopila sama. Taissa mi je dala tisti kanček samozavesti, da sem dvignila roko pri fiziki in odgovorila na vprašanje. Da ne bo pomote, fizika mi gre kar slabo od rok. Ampak se poizkušam naučiti, zato sodelujem pri pouku. Ne vem, kako bo sedaj, ko je vse drugače. Učetelji, sošolci, učilnice, urnik... Taissa je opazila, da hudo razmišljam. "Hej," me je prijela za roko "vse bo še v redu. Čez nekaj tednov bo že normalno." Popolnoma sem ji zaupala. Ko je avtobus ustavil, sva ga zadnji zapustili. Zavzdihnili sva in si vzeli trenutek in zazrli v gimnazijo, ki jo bova obiskovali še 4 leta. Pred vhodom je bil vodnjak, ob katerem so se zbirale guče ljudi in veselo klepetale. Sramežljivo sem stopila do omarice in jo odprla. Vanjo sem zložila knjige in zvezke ter pogledala, kaj imam prvo uro. Kemijo?! Samo še tega se je manjkalo. Taissa je omarico imela na drugi strani hodnika. Pogledala me je in takoj sem razbralala, da tudi ona ni vesela nad prvo uro to leto. Gledajoč v tla sem zakorakala proti učilnici 44, ko sem se zaletela v fanta, malce starejšega od mene. "Oprosti, nisem bil pozoren," se je pričel opravičevati in pobral je moje pisalo. Opazila sem njegove zelenkaste oči in rjave kodre. "Kako ti je ime?" me je vprašal. "Uhh, Violet!" sem zjecljala. "James." stegnil je roko v pozdrav. "Iz drugega letnika, f razred." je še dodal. Zazvonil je zvonec in morala sem oditi v kemijsko učilnico. Ko sva se s Taisso usedli v tretjo vrsto in se spogledali, je zdrdrala:"Kdo je to? Ga poznam? A ti je lušten? Mislim, jaz vaju že *i*shipam*i*.," "Pššt!"sem jo utišala, saj mi je bilo nerodno. "James iz drugega f." sem zašepetala. Taissa je bila vznemirjena in rekla:"Uuu, si vaju že predstavljam. Violet in James, najbolj *i*cute*i* na celotni šoli! Grem zračunat, koliko se ujemata po imenu." Nasmehnila sem se. Saj je res kar čeden. Upam, da ga danes srečam še kdaj. Na glavnem odmoru, na primer. Ali pa na hodniku. Ima punco?
Učitelj je rekel, naj se predstavimo razredu. Začela je Emily. Po mojem je popularna, saj je bila urejena do zadnje potankosti. Morda se James zanima za taka dekleta? Moram spremeniti svoj stil! "Violet, na vrsti si!" me je v ramo dregnila Taissa. "A, kaj? Aja, um živijo... Ime mi je Violet. Stara sem 15 let..." obotavljala sem se. Imam grozno tremo pred nastopi, govori v publiki. Plus, vse je bilo novo in vsi zrejo vate. Skrajno neprijetno. Ko sem končala, sem nemudoma pričela razmišljati, kaj sem pravkar bleknila. Moja slaba navada je, da o vsem preveč razmišljam. Zato se mi pa vse zdi nesmiselno in čudno. Ne razumem, zakaj ljudje sploh obstajamo. Zemlja bi lahko bila samo planet, kon na primer Venera. Brez živali, ljudi, rastlin. Samo mirujoče bi se vrtela okoli sonca in leta bi minevala. Tako pa so bili dinozavri in potem pračlovek in tako dalje. Samo ni mi logično, zakaj obstajamo. Kakorkoli.
Kemija je bila grozno dolgočasna. Razmišljala sem, katera oblačila naj si kupim, da bom izgledala lepo. In ali me bo James sploh opazil. Kako se že imenuje tista pesem? *i*maybe i just wanna be yours...*i* Zazvonil je zvonec. James! Upam, da ga srečam na hodniku. Ko sem hodila po stopnicah navzgor je mimo mene prišla neka punca oblečena v zeleno, ki je kazala trebuh in polovico dekolteja. Z očmi sem jo opazovala, kam je namenjena. Tedaj zagledam Jamesa. Začela sem hoditi proti njemu, ko me je nekdo zrinil s poti. Bila je tista drzna punca v zeleni opravi. Objela je Jamesa... Mu dala poljub na lice. Oblilo me je razočaranje. James ima torej punco. Zagotovo je že pozabil name in bom zgnila v svojem stanovanju od samote do konca mojih 80 let in... "Violet!" sem zaslišala. Čakaj, to je moje ime! "Violet." nekdo me je prijel za ramo. Sunkovito sem se obrnila okoli. Bil je James! "Hej," sem poizkušala izgledati karseda normalno. "Kako ti je v novi šoli?" me je vprašal. "Kar v redu, si mogoče-" prekinila me je Jamesova 'punca'. "James, kdo je to?" je rekla. "Violet, v njo sem se zjutraj zaletel.Violet, to je Sadie." je rekel. "Živjo" mi je rekla. Po mojem me ne mara. Objela ga je preko ramen in ga potisnila po stopnicah navzgor. Tudi jaz sem s Taisso odšla k slovenščini.
"Pa ja nima punce?"me je Taissa vprašala. "Bojim se, da ima," sem zavzdihnila. Kako sem bila lahko tako neumna, da sem mislila, da imam kaj šans? Kako si grem na živce!
------------------------------------------------------
Nova zgodba je tukaj. Juhuuu
Tale je malo bolj romantična. Povejte, kaj vam je všeč, kaj bi spremenili..... :)
Nov del Črne vrane pride čim prej!
Pozdravčki,
Bella