ROŽE NA KONCU ULICE
Tekla je po ulici in pogled uperjala pred sabo. Stekla je na Rožnato ulico in če bi gospa Bones videla, kako je pohodila njene rože pri cvetličarni, bi jo od groze nadrla kakor mačka. Tekla je in tekla. Spotaknila se je ob cvetlični lonček na tlakovani poti in padla. Stisnila se je v kot in opazovala, kako ji iz roke počasi in previdno teče kri. Rana ni bila globoka. Takrat je zaslišala globok glas. *i*Naslednjič ne pozabi, s kom govoriš.*i* In takrat so se iz meglice pojavili ljudje… Kdo so?
»Kdo je ona?« Vsa zasopla in prepotena je iz postelje splezala Adele. Pomela si je oči. Poskušala je razločiti nejasno sliko iz njenih sanj. Ker se ničesar ni dobro spominjala, je pozabila na dogodek iz sanj. V njeni sobi je bila običajno velika postelja, omara in pisalna miza, stene njene sobe pa so krasili okvirji, v katerih je bila ona in njeni družinski člani.
»Adele?« V sobo je vsa prestrašena planila njena mlajša sestrica. »Si v redu?«
»Cindy, vse je v redu. Je kaj narobe?« Jo je vprašala starejša sestra.
»Veš, v spanju si nekaj govorila. Drugače pa pohiti, če nočeš vzeti zadnje palačinke,« se je nasmehnila.
»Takoj pridem,« je rekla Adele. Preoblekla se je. Pohitela je po stopnicah in prišla v kuhinjo, kjer je že dišalo po palačinkah. »Pa le ne bom vzela zadnje, Jessy še spi.« Je dejala Cindyjina sestra. »Jessy!« Je zaklicala Leslie. To je seveda še ena izmed Adelinih sestric. In tudi ta je mlajša.
Takrat je iz sobe na vrhu stopnišča v pižami, odeta v odejo s pliškoti v roki prilezla Jessy. »Zakaj me budite?« Je rekla zaspano. »Ura je komaj 11.« Je zazehala. »Ravno to,« se je iz kuhinje zasmejala Jessyina mami. »Popoldne gremo k moji mami.« Je rekla Amelia. »In tudi za vašega atija bi bilo dobro, da pride na palačinke in odloži časopis, kajne, Tim?« Je dejala Amelia in poudarila na besedi časopis in kajne. »No, pridite, zajtrk je na mizi.«
»Veš, mami,« je rekla Adele, a že ko je hotela nadaljevati, ko se je spomnila na glas v sanjah, ki je bil namenjen tisti deklici. *i*Naslednjič ne pozabi, s kom govoriš....*i*
»Ja, ljubica?« Je rekla njena mami.
»Ah, pozabi…« Je rekla Adele, ki se je poglabljala v globoke misli njenih sanj.
»Ne boš več jedla?« Se je zaslišal glas njene sestrice Leslie.
»Ne, hvala,« je rekla Adele.
»Jaz bom njeno pojedla,« je rekla Cindy.
»Jaz sem jo prva vprašala, če ne bo več jedla,« je malo bolj jezna dodala Leslie.
»Ne prepirajta se, sicer jo bom pojedel jaz,« se je nasmehnil Tim.
Leslie in Cindy sta se še enkrat pogledali in nato odvrnili pogled druga od druge.
»No, zaradi tega pa že nista spet skregani, kajne?« Je vprašala njuna mami, a deklici sta se samo namrdnili.
»V knjižnico grem,« je končno dejala Adele.
»Prav, vrni se vsaj do kosila, še bolje bi bilo malo prej. Vem kako rada ležiš pri knjigah.« Se je nasmehnila Amelia.
Najstarejša sestra je vstala od mize in odšla po čevlje. »Adijo,« je še rekla in že je izginila za vogalom. Družina Clarke je živela hiši, še pred kratkim pa so se selili iz bloka.
Adele je hodila proti knjižnici, ki je bila nemalo stran od njenega doma. Ustavila se je pred dokaj veliko stavbo in odprla vrata. Odkar se je zadnjič odpravila v knjižnico, je bila res nekoliko drugačno urejena, lahko bi rekli razmetana, zdaj pa je bila malce bolj urejena. A Adele se za to spremembo ni niti najmanj zmenila.
»Dober dan…« Je začela Adele in glavo sklonila nekoliko bližje k knjižničarki, da je lahko prebrala njeno ime. »Dober dan, Leana Brown,« je končno dejala. Knjižničarka si jo je začela ogledovati od zgoraj navzdol, od leve proti desni, nato pa je rekla. »Adele! Koliko časa se že nisva videle, kje si bila tako dolgo?« Jo je vprašala Brownova. »Ja, pač me ni… bilo,« je v zadregi rekla deklica.
»No, kaj potrebuješ danes? Oddelek za kriminalke, grozljivke, pesmice, oddelek za… « Je začela naštevati, a jo je Adele prekinila. »Leana, imate še zmeraj staro knjižnico… Saj veš, knjige o zgodovini, preteklosti našega mesteca….« Je dejala.
»Pssst!« Je rekla kakor kača z raztrganim jezikom. »Tišje govori! Hehe,« se je narejeno zasmejala. Kaj se dogaja z Leano Brown?
Začela sem z novo zgodbo in sicer malo drugačno. Vesela bom vsakega mnenja.:purple_heart:
Lp, Cupcake
Tekla je po ulici in pogled uperjala pred sabo. Stekla je na Rožnato ulico in če bi gospa Bones videla, kako je pohodila njene rože pri cvetličarni, bi jo od groze nadrla kakor mačka. Tekla je in tekla. Spotaknila se je ob cvetlični lonček na tlakovani poti in padla. Stisnila se je v kot in opazovala, kako ji iz roke počasi in previdno teče kri. Rana ni bila globoka. Takrat je zaslišala globok glas. *i*Naslednjič ne pozabi, s kom govoriš.*i* In takrat so se iz meglice pojavili ljudje… Kdo so?
»Kdo je ona?« Vsa zasopla in prepotena je iz postelje splezala Adele. Pomela si je oči. Poskušala je razločiti nejasno sliko iz njenih sanj. Ker se ničesar ni dobro spominjala, je pozabila na dogodek iz sanj. V njeni sobi je bila običajno velika postelja, omara in pisalna miza, stene njene sobe pa so krasili okvirji, v katerih je bila ona in njeni družinski člani.
»Adele?« V sobo je vsa prestrašena planila njena mlajša sestrica. »Si v redu?«
»Cindy, vse je v redu. Je kaj narobe?« Jo je vprašala starejša sestra.
»Veš, v spanju si nekaj govorila. Drugače pa pohiti, če nočeš vzeti zadnje palačinke,« se je nasmehnila.
»Takoj pridem,« je rekla Adele. Preoblekla se je. Pohitela je po stopnicah in prišla v kuhinjo, kjer je že dišalo po palačinkah. »Pa le ne bom vzela zadnje, Jessy še spi.« Je dejala Cindyjina sestra. »Jessy!« Je zaklicala Leslie. To je seveda še ena izmed Adelinih sestric. In tudi ta je mlajša.
Takrat je iz sobe na vrhu stopnišča v pižami, odeta v odejo s pliškoti v roki prilezla Jessy. »Zakaj me budite?« Je rekla zaspano. »Ura je komaj 11.« Je zazehala. »Ravno to,« se je iz kuhinje zasmejala Jessyina mami. »Popoldne gremo k moji mami.« Je rekla Amelia. »In tudi za vašega atija bi bilo dobro, da pride na palačinke in odloži časopis, kajne, Tim?« Je dejala Amelia in poudarila na besedi časopis in kajne. »No, pridite, zajtrk je na mizi.«
»Veš, mami,« je rekla Adele, a že ko je hotela nadaljevati, ko se je spomnila na glas v sanjah, ki je bil namenjen tisti deklici. *i*Naslednjič ne pozabi, s kom govoriš....*i*
»Ja, ljubica?« Je rekla njena mami.
»Ah, pozabi…« Je rekla Adele, ki se je poglabljala v globoke misli njenih sanj.
»Ne boš več jedla?« Se je zaslišal glas njene sestrice Leslie.
»Ne, hvala,« je rekla Adele.
»Jaz bom njeno pojedla,« je rekla Cindy.
»Jaz sem jo prva vprašala, če ne bo več jedla,« je malo bolj jezna dodala Leslie.
»Ne prepirajta se, sicer jo bom pojedel jaz,« se je nasmehnil Tim.
Leslie in Cindy sta se še enkrat pogledali in nato odvrnili pogled druga od druge.
»No, zaradi tega pa že nista spet skregani, kajne?« Je vprašala njuna mami, a deklici sta se samo namrdnili.
»V knjižnico grem,« je končno dejala Adele.
»Prav, vrni se vsaj do kosila, še bolje bi bilo malo prej. Vem kako rada ležiš pri knjigah.« Se je nasmehnila Amelia.
Najstarejša sestra je vstala od mize in odšla po čevlje. »Adijo,« je še rekla in že je izginila za vogalom. Družina Clarke je živela hiši, še pred kratkim pa so se selili iz bloka.
Adele je hodila proti knjižnici, ki je bila nemalo stran od njenega doma. Ustavila se je pred dokaj veliko stavbo in odprla vrata. Odkar se je zadnjič odpravila v knjižnico, je bila res nekoliko drugačno urejena, lahko bi rekli razmetana, zdaj pa je bila malce bolj urejena. A Adele se za to spremembo ni niti najmanj zmenila.
»Dober dan…« Je začela Adele in glavo sklonila nekoliko bližje k knjižničarki, da je lahko prebrala njeno ime. »Dober dan, Leana Brown,« je končno dejala. Knjižničarka si jo je začela ogledovati od zgoraj navzdol, od leve proti desni, nato pa je rekla. »Adele! Koliko časa se že nisva videle, kje si bila tako dolgo?« Jo je vprašala Brownova. »Ja, pač me ni… bilo,« je v zadregi rekla deklica.
»No, kaj potrebuješ danes? Oddelek za kriminalke, grozljivke, pesmice, oddelek za… « Je začela naštevati, a jo je Adele prekinila. »Leana, imate še zmeraj staro knjižnico… Saj veš, knjige o zgodovini, preteklosti našega mesteca….« Je dejala.
»Pssst!« Je rekla kakor kača z raztrganim jezikom. »Tišje govori! Hehe,« se je narejeno zasmejala. Kaj se dogaja z Leano Brown?
Začela sem z novo zgodbo in sicer malo drugačno. Vesela bom vsakega mnenja.:purple_heart:
Lp, Cupcake
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Zelo mi je všeč:heart: in komaj čakam na nov del!
0
Moj odgovor:
Nenaa
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Težave s simpatijo
Živijo! jaz mam eno težavico. imam simpatijo in ne morem nehat razmišljat o njem! mela sem že prej simpatije, ampak on je res tisti, ki mi je resnično všeč, ne zato kr je lep ampak kr je spoštljiv, prijazen in vljuden. jaz sem nova na soli, on je leto starejši in je res zlo prijazen z mano in rabim nasvet kako se zacet pogovarjat z njim kr me je strah. sucer me on kdaj kaj vprasa ampak se ne meniva dosti.
druga stvar je da sem zelo žalostna kr ma on baje visoke standarde in ni šans da bi bil zmano. ena sosošolka je bla tut u njega in se pogovarjala z njegovimi sošolci in rekli da ga raje pusti ampak jaz ne morem.
prosim svetujte samo kako naj se začnem družit z njim (v šoli), kako naj mu do konca šolskega leta povem da mi je všeč brez da bi se osramotila pred celo šolo.
druga stvar je da sem zelo žalostna kr ma on baje visoke standarde in ni šans da bi bil zmano. ena sosošolka je bla tut u njega in se pogovarjala z njegovimi sošolci in rekli da ga raje pusti ampak jaz ne morem.
prosim svetujte samo kako naj se začnem družit z njim (v šoli), kako naj mu do konca šolskega leta povem da mi je všeč brez da bi se osramotila pred celo šolo.
Vprašanje
Kako ocenjuješ rubriko Šport?
Všeč mi je takšna, kot je.
(21)
Raje kot novičke bi imel/a članek, ki se posveti enemu športu posebej.
(10)
Šport me na sploh ne zanima.
(15)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
Moj google je tudi takšen
Res ful cuteeeeee:heart_eyes::hearts:🥳






Pisalnica