Pisalnica
Hejjj
odločla sem se, da napišem zgodbo. Torej, to je moj drugi poskus. Prvič, ko sem probala objavt zgodbo (pred prb 10min sem mela vse napisan) mi je napisal error pa zbrisal vse. Uglaunm fingers crossed de zdej deluje heh. Imena bodo angleška, pisala bom v slovenščini:)
Ona. Ona je tista, ki mi pomeni vse na svetu. Brez nje ne bi mogla živeti. Dobesedno.
''Zoe!! Pozni bova!'' zakliče. ''Ne bova, ne bova.'' ji odgovorim.
Moje ime je Zoe. Na daljše Zoella Catherine Manning. Moja mami me je imela, ko je bila stara 15. Moj oče, če mu sploh lahko tako rečemo, je v zaporu. Le zakaj je za rešetkami, se verjetno sprašujete. Ko je bila moja mami stara 14 let, se ji je življenje obrnilo na glavo. Tako je meni pravila: ''Bilo je temno. Hodila sem po ozki ulici. Mrazilo me je. Bilo je 14. februarja 15 let nazaj. Nato je skočil pred mene. On. Posilil me je. In tako si nastala ti, draga moja.'' In tako sem nastala jaz. Na začetku sem se tega sramovala. Zdaj pa sem ugotovila, da nama z mamo nič ne manjka. Čisto nič.
''Vidiš, ravno prav. Kot se ti rekla.'' se ji zasmejim v obraz. ''Uau no, pa ne delaj se zdaj pametne.'' se zasmeji nazaj. Na poti se ustaviva v kavarni. Mami naroči kavo, jaz pa zeleni čaj. ''Ali lahko popoldne k meni pride Naomi?'' jo vprašam, čeprav vem odgovor. Vedno mi pravi, da so vse moje prijateljice (ali prijatelji) vedno dobrodošli. ''Seveda!'' reče in me objame. Obe se zasmejiva. Ko popijeva, se jaz odpravim na avtobusno, mami pa v službo. ''Lepo se imej!'' mi reče ter me poljubi na lica. ''Sveda. Joj mami, pa saj nisem več stara 5 let, lahko mi samo pomahaš in rečeš adijo.'' rečem in se zasmejim. ''Pa kaj si tako občutljiva no.'' se mi zasmeji nazaj. Hodim proti avtobusni postaji. Pridem tja in se vsedem, ter počakam na bus. Ko pride vstopim. Na glavo si dam slušalke in vklopim glasbo. Medtem berem. Sploh se ne zavedam, kdaj se ustavimo. Nekdo mi ugasne glasbo, čeprav se ne zmenim za to. Knjiga me je čisto potegnila vase. ''Zoe!! Zoeeeee!'' zakliče znan glas. ''Pa kaj je?'' rečem nazaj. '' Bus se je ustavil, dol moramo.'' Pogledam gor. Adrian je tisti, ki mi govori. ''Joj no kako si tečen. Saj grem, saj grem.'' se zasmejim. Tudi on se smeji.
Upam, da vam je prvi del všeč. Drugi del pride ven verjetno jutri, bom videla kako bom imela čas.
Uživajte v branju:)
odločla sem se, da napišem zgodbo. Torej, to je moj drugi poskus. Prvič, ko sem probala objavt zgodbo (pred prb 10min sem mela vse napisan) mi je napisal error pa zbrisal vse. Uglaunm fingers crossed de zdej deluje heh. Imena bodo angleška, pisala bom v slovenščini:)
Ona. Ona je tista, ki mi pomeni vse na svetu. Brez nje ne bi mogla živeti. Dobesedno.
''Zoe!! Pozni bova!'' zakliče. ''Ne bova, ne bova.'' ji odgovorim.
Moje ime je Zoe. Na daljše Zoella Catherine Manning. Moja mami me je imela, ko je bila stara 15. Moj oče, če mu sploh lahko tako rečemo, je v zaporu. Le zakaj je za rešetkami, se verjetno sprašujete. Ko je bila moja mami stara 14 let, se ji je življenje obrnilo na glavo. Tako je meni pravila: ''Bilo je temno. Hodila sem po ozki ulici. Mrazilo me je. Bilo je 14. februarja 15 let nazaj. Nato je skočil pred mene. On. Posilil me je. In tako si nastala ti, draga moja.'' In tako sem nastala jaz. Na začetku sem se tega sramovala. Zdaj pa sem ugotovila, da nama z mamo nič ne manjka. Čisto nič.
''Vidiš, ravno prav. Kot se ti rekla.'' se ji zasmejim v obraz. ''Uau no, pa ne delaj se zdaj pametne.'' se zasmeji nazaj. Na poti se ustaviva v kavarni. Mami naroči kavo, jaz pa zeleni čaj. ''Ali lahko popoldne k meni pride Naomi?'' jo vprašam, čeprav vem odgovor. Vedno mi pravi, da so vse moje prijateljice (ali prijatelji) vedno dobrodošli. ''Seveda!'' reče in me objame. Obe se zasmejiva. Ko popijeva, se jaz odpravim na avtobusno, mami pa v službo. ''Lepo se imej!'' mi reče ter me poljubi na lica. ''Sveda. Joj mami, pa saj nisem več stara 5 let, lahko mi samo pomahaš in rečeš adijo.'' rečem in se zasmejim. ''Pa kaj si tako občutljiva no.'' se mi zasmeji nazaj. Hodim proti avtobusni postaji. Pridem tja in se vsedem, ter počakam na bus. Ko pride vstopim. Na glavo si dam slušalke in vklopim glasbo. Medtem berem. Sploh se ne zavedam, kdaj se ustavimo. Nekdo mi ugasne glasbo, čeprav se ne zmenim za to. Knjiga me je čisto potegnila vase. ''Zoe!! Zoeeeee!'' zakliče znan glas. ''Pa kaj je?'' rečem nazaj. '' Bus se je ustavil, dol moramo.'' Pogledam gor. Adrian je tisti, ki mi govori. ''Joj no kako si tečen. Saj grem, saj grem.'' se zasmejim. Tudi on se smeji.
Upam, da vam je prvi del všeč. Drugi del pride ven verjetno jutri, bom videla kako bom imela čas.
Uživajte v branju:)
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Mi je zelo všeč 🥰! Le mogoče malo krajši deli, ker so kar dolgi, kot hočeš.
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hey, HP fan!
Ful mi je všeč tvoja zgodba, saj pišeš o nečem drugačnem - o najstnici, ki ima le 15 let starejšo mamo in očeta v zaporu.
Tvoje pisanje je super in zgodba ter stavki vse je zelo lepo oblikovano.
Mogoče ti pa lahko priporočam le še eno majčkeno stvar, da premi govor daš v novo vrstico, da bo bolj pregledo, ostalo se mi pa zdi super. :)
Se pa ne strinjam s sedmošolko glede krajših delov. Meni se zdi, da so deli ravno prav dolgi, mogoče bi bili lahko celo daljši (iskreno - videla sem že veliko daljše dele).
V bistvu dolžina delov sploh ni tako pomembna in meni je tudi kar vseeno glede tega, vendar pa mi preveč kratki deli niso toliko všeč (čeprav tudi jaz kdaj napišem kakšen precej kratek del dolg le 10 vrstic, upsi hehe) in imam raje daljše (ne pa spet predolge).
To je to. Upam, da ti je moje mnenje prišlo kaj prav. :))
Lepo se imej in piši naprej!
iMusic
Ful mi je všeč tvoja zgodba, saj pišeš o nečem drugačnem - o najstnici, ki ima le 15 let starejšo mamo in očeta v zaporu.
Tvoje pisanje je super in zgodba ter stavki vse je zelo lepo oblikovano.
Mogoče ti pa lahko priporočam le še eno majčkeno stvar, da premi govor daš v novo vrstico, da bo bolj pregledo, ostalo se mi pa zdi super. :)
Se pa ne strinjam s sedmošolko glede krajših delov. Meni se zdi, da so deli ravno prav dolgi, mogoče bi bili lahko celo daljši (iskreno - videla sem že veliko daljše dele).
V bistvu dolžina delov sploh ni tako pomembna in meni je tudi kar vseeno glede tega, vendar pa mi preveč kratki deli niso toliko všeč (čeprav tudi jaz kdaj napišem kakšen precej kratek del dolg le 10 vrstic, upsi hehe) in imam raje daljše (ne pa spet predolge).
To je to. Upam, da ti je moje mnenje prišlo kaj prav. :))
Lepo se imej in piši naprej!
iMusic
0
hvalaaaa<33
bom upoštevala nasvet glede premega govora🥰
glede delov pa bom itak videla sproti pač ko bom imela veliko idej, bom več napisala, če ne bom imela toliko idej pa manj:)
še enkrat hvala in pa itak, vsako mnenje vedno prav pride💞
bom upoštevala nasvet glede premega govora🥰
glede delov pa bom itak videla sproti pač ko bom imela veliko idej, bom več napisala, če ne bom imela toliko idej pa manj:)
še enkrat hvala in pa itak, vsako mnenje vedno prav pride💞
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hojla!
Zgodba me je kar potegnila, sicer moram priznati, da se še ne dogaja nekaj napetega, kar od realistične zgodbe ne pričakujem, vendar mi je všeč.
Strinjam se z imusic, glede vsega. Morda bi le še malo bolj opisovala, vendar tudi sama nimam ravno rada preveč opisovanja. Npr. Malo bolj poveš kako izgleda Zoena mami, kako izgleda ona. Skratka opisuj okolico (kako izgleda kavarna, avtobusna, sam avtobus) in osebe.
Super je, spremljam.
Lp, Blank
Zgodba me je kar potegnila, sicer moram priznati, da se še ne dogaja nekaj napetega, kar od realistične zgodbe ne pričakujem, vendar mi je všeč.
Strinjam se z imusic, glede vsega. Morda bi le še malo bolj opisovala, vendar tudi sama nimam ravno rada preveč opisovanja. Npr. Malo bolj poveš kako izgleda Zoena mami, kako izgleda ona. Skratka opisuj okolico (kako izgleda kavarna, avtobusna, sam avtobus) in osebe.
Super je, spremljam.
Lp, Blank
0
Moj odgovor:
Nenaa
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Težave s simpatijo
Živijo! jaz mam eno težavico. imam simpatijo in ne morem nehat razmišljat o njem! mela sem že prej simpatije, ampak on je res tisti, ki mi je resnično všeč, ne zato kr je lep ampak kr je spoštljiv, prijazen in vljuden. jaz sem nova na soli, on je leto starejši in je res zlo prijazen z mano in rabim nasvet kako se zacet pogovarjat z njim kr me je strah. sucer me on kdaj kaj vprasa ampak se ne meniva dosti.
druga stvar je da sem zelo žalostna kr ma on baje visoke standarde in ni šans da bi bil zmano. ena sosošolka je bla tut u njega in se pogovarjala z njegovimi sošolci in rekli da ga raje pusti ampak jaz ne morem.
prosim svetujte samo kako naj se začnem družit z njim (v šoli), kako naj mu do konca šolskega leta povem da mi je všeč brez da bi se osramotila pred celo šolo.
druga stvar je da sem zelo žalostna kr ma on baje visoke standarde in ni šans da bi bil zmano. ena sosošolka je bla tut u njega in se pogovarjala z njegovimi sošolci in rekli da ga raje pusti ampak jaz ne morem.
prosim svetujte samo kako naj se začnem družit z njim (v šoli), kako naj mu do konca šolskega leta povem da mi je všeč brez da bi se osramotila pred celo šolo.
Vprašanje
Kako ocenjuješ rubriko Šport?
Všeč mi je takšna, kot je.
(26)
Raje kot novičke bi imel/a članek, ki se posveti enemu športu posebej.
(11)
Šport me na sploh ne zanima.
(17)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
ej js sm prijavla neko ful ne primerno usebino ...