1.semptember
Danes je moj prvi šolski dan. A to ni navaden prvi šolski dan. V novo šolo grem, ki se imenuje Westher Country Day. Z mamo in očetom, bratom in psom Rubi smo se preselili v hišo v velikem mestu. Šola na katero sva se z bratom prešolala, je zasebna srednja šola katere učenci so iz bogatih družin. Naša družina pa to ni. Nismo revni, a bogati tudi ne.
Z bratom sva se odpravila na postajo, kjer se gnetlo veliko otrok. Filip (moj brat) je opazil nekaj fantov njegove starosti, ki so s steklenimi pogledi strmeli v ekran čisto novega mobilnega telefona. Takoj se odpravi k njim. Fantje ga pogledajo nato pa mu dovolijo da se jim pridruži. Pomislila sem : Kako mu vedno uspe da takoj najde družbo?!
Usedla sem se na rob klopce, kjer so sedele še tri punce. Zaničljivo so me pogledale nato pa klepetale naprej.
Ko je avtobus končno prišel, sem se jadrno dvignila iz klopce in se usedla tik za voznika. Avtobus se je začel premikati. Voznja je trajala 15 minut in ko smo se ustavili sem odhitela ven in se znašla na velikem šolskem dvorišču. Filip se je ze sproščeno pogovarjal z fanti ki so imeli supre nove telefone.

Šola je bila prelepa. Z beli fasado, velikimi okni in stolpiči. Na najvišjem, sredinskem stolpu je bila velika, bogato okrasena ura. Bilo je točno osem. Odpravila sem se proti vhodu, kjer sem se dolgo drenjala z ostalimi učenci. Ko sem se prebila do vrat, sem vstopila in zagledala polno avlo. Nasproti vhoda je bila velika oglasna deska, da je sploh nisi mogel spregledati. Odpravila sem se do nje. Poiskala sem svoje ime. Bila sem v razredni črki A. Zraven je visel urnik. Prva ura, sem prerala, je likovna umetnost. V učilnici številka 16. Odpravila sem se iskat ucilnico. Ko sem jo našla sem odprla vrata in vame je bušnil vroc zrak in kričanje mojih sošolcev.
Usedla sem se na prost sedez in cakala. Par zraven mene se je poljubljal, pred mano sta si dve punci lakirali nohte, fantje so se izzivali in jaz - sem čakala. Kmalu - meni se je spričo glasnih sosolcev zdela cela večnost - je vstopila profesorica likovne umetnosti.
Ucence je zacela posedati na mesta. Ko jim je ukazala kje nwj sedijo so se glasno pritozevali in stokali. Zraven mene je pristal lep fant, kaksno leto starejši od mene.
Učiteljica nam je razdelila liste in nam ukazala naj narisemo preprosto vazo in jo osenčimo. Po približno 20 minutah sem bila gotova. Z sliko sem bila precej zsdovoljna. Fant zraven mene, ki me je že nekaj časa opzoval pri delu, pa se je nagnil k meni in mi šepetaje vprašal : ,, Smem? ". Nežno mi je vzel svinčnik, k sebi potegnil mojo risbo in potegnil nekaj črt. Morala sem si priznati da je bila slika precej lepša. Pogledala sem ga in se mu na rahlo nasmehnila.

***

To je vse upam da vam je všeč