Pisalnica
Hej!
Po enih stotih letih je tukaj nov del.
Uživajte!
++++++++++++++++++++++++++++++++
'Gaja prispeli sva' mi navdušeno pove mama. Ne vem, zakaj je navdušena. V novem domu me gotovo bodo spet oklicali za noro. Saj tudi tako izgledam. Nihče me ne bo maral. Te misli mi zaposljujejo možgane, ko vstanem iz sedeža in grem do prtljažnika. Vzamem svojo potovalko in se ozrem naokoli. Moj novi dom je očitno vasica, ki šteje le nekaj majhnih hišic. Vsaka ima streho drugačno barve. Vasico obkroža gozd. Smreke so tako visoke, da skoraj skrijejo sonce, ki je edini vir svetlobe za ta zakotni kraj. Pri eni izmed hiš opazim mamo. Odpravim se proti njej. *i* bodi vesela, da si sploh tukaj Gaja, Ni prav, da se pritožuješ...*i* Res bi rada enkrat utišala ta glas, ki pride ven v največji temi in mi kot vampir pije kri in s tem življenje. Med hojo se komaj držim na nogah. Niso navajene tako dolgih razdalj. Že odkar sem poskusila končati moje trpljenje, nisem v dobri fizični kondiciji. Uspelo mi je, nisem imela bližnjega srečanja z mehko travo. 'Ti je všeč najin novi dom?' me vpraša mama. 'Super je' se zlažem. Zraven se kislo nasmehnem. Nočem je prizadeti. Zame je naredila veliko. Sploh po tistem ... 'Bi rada videla notranjost?' me vpraša. Nemo ji prikimam. Odpravi se do vhodnih vrat in sliši se škrtanje medeninastega ključa, ki meni izgleda, kot iz prejšnjega stoletja. Vrata se odprejo in mama vstopi. Jaz hitro stopim za njo. Zagledam majhno dnevno sobo, v kateri kraljuje kavč bež barve. Pred njim je televizija, ki je na steni, kot najboljše delo kakšnega slikarja. Zraven je polno rastlin. Odpravim se na desno stran sobe, kjer so vrata. Skozi njih pridem v kuhinjo, kjer mama divje čisti svoj nagrajeni porcelan. Razgledam se in opazim, da imava poleg starega štedilnika še bel pult, srebrn hladilnik, malce zadaj pa je mizica s štirimi stoli. Mama me nenadoma ogovori: 'Vem, da ti ta kraj in hiša nista najbolj všeč. Naslednjič bodi iskrena prosim. Tvoja psihologinja je bila striktna. Brez družabnih omrežij moraš živeti v čimbolj oddaljenem kraju brez bližnjih mest. To je zadnja možnost Gaja ali pa zaprti oddelek v Londonu. Obe veva, da si tja ne želiš. '
++++++++++++++++++++++++++++++++++++++
Vitica
Po enih stotih letih je tukaj nov del.
Uživajte!
++++++++++++++++++++++++++++++++
'Gaja prispeli sva' mi navdušeno pove mama. Ne vem, zakaj je navdušena. V novem domu me gotovo bodo spet oklicali za noro. Saj tudi tako izgledam. Nihče me ne bo maral. Te misli mi zaposljujejo možgane, ko vstanem iz sedeža in grem do prtljažnika. Vzamem svojo potovalko in se ozrem naokoli. Moj novi dom je očitno vasica, ki šteje le nekaj majhnih hišic. Vsaka ima streho drugačno barve. Vasico obkroža gozd. Smreke so tako visoke, da skoraj skrijejo sonce, ki je edini vir svetlobe za ta zakotni kraj. Pri eni izmed hiš opazim mamo. Odpravim se proti njej. *i* bodi vesela, da si sploh tukaj Gaja, Ni prav, da se pritožuješ...*i* Res bi rada enkrat utišala ta glas, ki pride ven v največji temi in mi kot vampir pije kri in s tem življenje. Med hojo se komaj držim na nogah. Niso navajene tako dolgih razdalj. Že odkar sem poskusila končati moje trpljenje, nisem v dobri fizični kondiciji. Uspelo mi je, nisem imela bližnjega srečanja z mehko travo. 'Ti je všeč najin novi dom?' me vpraša mama. 'Super je' se zlažem. Zraven se kislo nasmehnem. Nočem je prizadeti. Zame je naredila veliko. Sploh po tistem ... 'Bi rada videla notranjost?' me vpraša. Nemo ji prikimam. Odpravi se do vhodnih vrat in sliši se škrtanje medeninastega ključa, ki meni izgleda, kot iz prejšnjega stoletja. Vrata se odprejo in mama vstopi. Jaz hitro stopim za njo. Zagledam majhno dnevno sobo, v kateri kraljuje kavč bež barve. Pred njim je televizija, ki je na steni, kot najboljše delo kakšnega slikarja. Zraven je polno rastlin. Odpravim se na desno stran sobe, kjer so vrata. Skozi njih pridem v kuhinjo, kjer mama divje čisti svoj nagrajeni porcelan. Razgledam se in opazim, da imava poleg starega štedilnika še bel pult, srebrn hladilnik, malce zadaj pa je mizica s štirimi stoli. Mama me nenadoma ogovori: 'Vem, da ti ta kraj in hiša nista najbolj všeč. Naslednjič bodi iskrena prosim. Tvoja psihologinja je bila striktna. Brez družabnih omrežij moraš živeti v čimbolj oddaljenem kraju brez bližnjih mest. To je zadnja možnost Gaja ali pa zaprti oddelek v Londonu. Obe veva, da si tja ne želiš. '
++++++++++++++++++++++++++++++++++++++
Vitica
Moj odgovor:
#happygirl
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
POKLIC...
Hej<3:purple_heart:
Jaz sm enkrat že pisala če sm prepozna za začet ples trenirat. No zdaj plešem HIP HOP 1 mesec in sem že dobila prijatelijico in mi gre kar super. In zdaj sem ugotovila da me to tako veseli da bi rada v prihodnosti postala plesalka. Rada bi tudi pela. Pravzaprav bi bi bila rada v glasbeni skupini kjer bi plesali HIP HOP in zraven peli svoje pesmi. Zdaj sem jaz 7.r in bom v začetku 8.r mogoče šla v šolski pevski zbor(problem je da je učitcla bolj tako no..dokaj vseeno ji je za vaje in potem sploh ne obvesti kdaj jih ni in kdaj so(včasih sem hodila s sem potem zaradi tega nehala) . Začela sem tudi pisati poezijo in me je zelo "povleklo". Pravzaprav brez glasbe ne morem. Igram tudi inštrument. Skratka glasba in ples me res zanimata in imam željo to početi v življenju ampak tukaj nastane problem. Kot prvo imam težave z samozavestjo in se bojim da ko bi plesala da bi se mi smejali pa tudi nekako strah me je razmišljat o tem da bi bila plesalka ker plešem komaj en mesec samo mi je to res všeč. Največji problem pa je kam naj grem na srednjo šolo? V Sloveniji ni nobene šole z smerjo plesa HIP HOP. Zanima me kam grejo tisti ki postanejo pevci in pevke? Res se mi ne sanja kam moram potem na srednjo šolo...
Če mi bi kdo znal pomagati, vas prosim za pomoč ali nasvete. Ne vem ali naj nad tem obupam ali ne...
Hvala!
#hg:purple_heart:
Jaz sm enkrat že pisala če sm prepozna za začet ples trenirat. No zdaj plešem HIP HOP 1 mesec in sem že dobila prijatelijico in mi gre kar super. In zdaj sem ugotovila da me to tako veseli da bi rada v prihodnosti postala plesalka. Rada bi tudi pela. Pravzaprav bi bi bila rada v glasbeni skupini kjer bi plesali HIP HOP in zraven peli svoje pesmi. Zdaj sem jaz 7.r in bom v začetku 8.r mogoče šla v šolski pevski zbor(problem je da je učitcla bolj tako no..dokaj vseeno ji je za vaje in potem sploh ne obvesti kdaj jih ni in kdaj so(včasih sem hodila s sem potem zaradi tega nehala) . Začela sem tudi pisati poezijo in me je zelo "povleklo". Pravzaprav brez glasbe ne morem. Igram tudi inštrument. Skratka glasba in ples me res zanimata in imam željo to početi v življenju ampak tukaj nastane problem. Kot prvo imam težave z samozavestjo in se bojim da ko bi plesala da bi se mi smejali pa tudi nekako strah me je razmišljat o tem da bi bila plesalka ker plešem komaj en mesec samo mi je to res všeč. Največji problem pa je kam naj grem na srednjo šolo? V Sloveniji ni nobene šole z smerjo plesa HIP HOP. Zanima me kam grejo tisti ki postanejo pevci in pevke? Res se mi ne sanja kam moram potem na srednjo šolo...
Če mi bi kdo znal pomagati, vas prosim za pomoč ali nasvete. Ne vem ali naj nad tem obupam ali ne...
Hvala!
#hg:purple_heart:
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
Komi čakammm:stuck_out_tongue_closed_eyes::sparkling_heart::stuck_out_tongue_closed_eyes::
Kjuuuuuuuuut! :heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::hea
Oooo, super ideja!! :heart_eyes::heart_eyes:
Lp,
MM12
