Ura je bila 23. 30 in Skylar je tekla do železniške postaje. Luna je bila polna in zvezde so močno sijale, kar hotela se je ustaviti ter jih opazovati, vendar ni smela zamuditi vlaka. Tekla je in tekla in tekla dokler ni prišla do postaje. Čakala je 10 minut vlaka pa še kar ni bilo. Ni ji bilo jasno kaj je narobe zato se je odpravila do hišice kjer je bil čuvaj. Potrkala je na okno od katerega se je odbijal odsev lune. Čuvaj je spal in Skylar je lahko trkala kolikor je mogla ampak je on ni slišal. Zavzdihnila je ter se usedla na tla poleg hišice. Bila je tako zamišljena, da ni slišala, da je nekdo stopil do nje.

''Čakaš vlak?'' je vprašal. Skylar ga ni slišala, ter še kar opazovala zvezde nekaj je bilo danes drugače, zvezde so bile drugačne kot po navadi. Neznanec se je odkašljal in Skylar je to končno prebudilo iz njenih misli. Pogledala je navzgor ter zagledala njega. Ni ga ravno videla, ampak bil je tam. V temi. Še enkrat je spregovoril: ''Vprašal sem če čakaš vlak.'' Skylar je prikimala: ''Moral bi priti 15 minut nazaj ob 23:50''. Neznanec je pokimal ''ampak ura je sedaj 1.15 in ne 1.05'' Skylar je hitro pogledala navzgor ''Kaj? to ni možno na uri mi kaže drugače. Ne to ne more biti res'' ustala se je in hitro hodila levo in desno. Ni mogla verjeti to pomeni, da bo morala čakati na naslednji vlak, ki pride šele ob 3 popoldne. Neznanec je gledal za njo ni mu bilo jasno zakaj kar naprej hodi gor in dol stopil je do nje in se rahlo dotaknil njenega ramena. Skylar se je ustavila ''Kaj?'' je rekla hitro in v malce jeznem tonu ampak se je hitro opravičila ter mu povedala, da je malce v stresu.

Neznanec je prikimal in vzdihnil ''To je verjetno najbolj nora ideja, ampak kaj pa če greš z mano na vlak ob 1.23. Večina jih za ta vlak ne ve, in tudi na sporedu ga ni ampak mi pa vemo, da obstaja. Sicer je zelo poseben vlak in ni takšen kot ostali, na njem se zgodi veliko čudnih stvari ampak po nekem času se navadiš.'' Skylar je bilo vse čudno ni ga ravno razumela o čem govori ampak iz nekega razloga mu je zaupala. ''V redu grem s tabo'' je rekla in se nasmehnila. Neznanec jo je kar čudno gledal ni mogel verjeti kaj se ravnokar dogaja, vrnil ji je nasmeh ter še zadnjič pogledal polno luno ter svetleče zvezde.

Zakaj zadnjič? Mogoče se na ta svet ne vrne več. Ne ne bo umrl, ne skrbite.

Vlak se je že bližal postaji in ravno preden se je ustavil ji je neznanec še nekaj povedal ''Samo še nekaj, kot sem rekel vlak je res nenavaden in možno je, da se v ta svet ne vrneš več'' Skylar se je nasmehnila ter mu povedala, da ji v tem trenutku res ni mar če se ne vrne ''Res je nekaj čudnega ampak se mi zdi, da bo vse v redu'' je rekla hitro ter si ogledovala vlak, ki se je končno ustavil na postaji v njegovi celotni lepoti. Resnično je bil nekaj neverjetnega in bila je prepričana, da bo na njem doživela mnogo zanimivih dogodivščin. ''stopi gor in spoznala boš čare vlaka ob 1.23'' ji je rekel neznanec v temi.

[560 besed]



Hvala ker ste prebrali 1. del moje zgodbe upam, da vam je všeč. Sicer ja je definitivno kakšna slovnična napaka v besedilu ampak ja se še vedno učim tako kot vi če pa imate kakšno kritiko pa le napišite.