Hi!
Končno sem se določila napisati svojo zgodbo. Upam, da vam bo všeč!
Sem Emily Wiliams in živim v New Yorku. Stara sem sedemnajst let in že dolgo si želim iti na Yale University. Danes naj bi dobila njihovo pismo. Že cel dan sem zelo živčna in ne vem, kaj bi počela, da bi se umirila. Končno v mojo sobo prikoraka moja mama (tudi ona je zelo živčna) in na mojo posteljo vrže pismo. S tresočimi rokami ga odprem in preberem. Mama odide iz sobe in se nekaj časa vrne z očetom. Oba me pričakujoče gledata. Obrnem se proti njima in rečem: "Sprejeli so me." Oba kar zakričita od veselja in me vesela objameta. Onadva sta oba hodila na Yale, tam sta se tudi spoznala. Jaz že odotroštva sanjam, da bi tudi sama odšla tja. Končno mi je uspelo.
Prišel je dan odhoda. Prtljago zložimo v prtljažnik našega avta. Do Yala se peljemo eno uro in pol. Končno prispemo. Poslovim se od staršev in odidem. Neka študentka me odpelje v mojo sobo, ki si jo delim še s študentko Harper Moore. Ta že sedi na svoji postelji in si urejuje svoj prostor. Pozdravim jo in kmalu se zapleteva v pogovor. Zdi se zelo prijetna. Modre oči, črni lasje in vedno prijazen izraz na obrazu. Dan mine mirno in po dolgem pogovoru, ki vodi v noš, se s Harper odpraviva spat.
Zbudim se. Temno je. Pogledam na uro na telefonu. 2:00. Obrnem se in zaprem oči. Nekaj zaslišim. Nekakšno šepetanje. Odprem oči in se ozrem okoli sebe. Vzamem telefon z nočne omarice in posvetim po sobi. Ko grem mimo enega izmed kotov, nekaj opazim. Nekakšno senco. Posvetim proti kotu in zagledam...
Če ta objava dobi pet :heart:, kmalu objavim naslednji del!
Lepo se imejte!
Končno sem se določila napisati svojo zgodbo. Upam, da vam bo všeč!
Sem Emily Wiliams in živim v New Yorku. Stara sem sedemnajst let in že dolgo si želim iti na Yale University. Danes naj bi dobila njihovo pismo. Že cel dan sem zelo živčna in ne vem, kaj bi počela, da bi se umirila. Končno v mojo sobo prikoraka moja mama (tudi ona je zelo živčna) in na mojo posteljo vrže pismo. S tresočimi rokami ga odprem in preberem. Mama odide iz sobe in se nekaj časa vrne z očetom. Oba me pričakujoče gledata. Obrnem se proti njima in rečem: "Sprejeli so me." Oba kar zakričita od veselja in me vesela objameta. Onadva sta oba hodila na Yale, tam sta se tudi spoznala. Jaz že odotroštva sanjam, da bi tudi sama odšla tja. Končno mi je uspelo.
Prišel je dan odhoda. Prtljago zložimo v prtljažnik našega avta. Do Yala se peljemo eno uro in pol. Končno prispemo. Poslovim se od staršev in odidem. Neka študentka me odpelje v mojo sobo, ki si jo delim še s študentko Harper Moore. Ta že sedi na svoji postelji in si urejuje svoj prostor. Pozdravim jo in kmalu se zapleteva v pogovor. Zdi se zelo prijetna. Modre oči, črni lasje in vedno prijazen izraz na obrazu. Dan mine mirno in po dolgem pogovoru, ki vodi v noš, se s Harper odpraviva spat.
Zbudim se. Temno je. Pogledam na uro na telefonu. 2:00. Obrnem se in zaprem oči. Nekaj zaslišim. Nekakšno šepetanje. Odprem oči in se ozrem okoli sebe. Vzamem telefon z nočne omarice in posvetim po sobi. Ko grem mimo enega izmed kotov, nekaj opazim. Nekakšno senco. Posvetim proti kotu in zagledam...
Če ta objava dobi pet :heart:, kmalu objavim naslednji del!
Lepo se imejte!
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Zanimivo!
Komaj čakam naslednji del!
Komaj čakam naslednji del!
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
zelo dobro
1
puhika (neprijavljena)
Moj odgovor:
Ena.ženskica
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
En problemček...
torej...
js mam fanta že kr dolg, ampk me pri njemu moti da je zelo samovšečen in ima o sebi predobro mnenje
večinoma je vse to res, ampak on se s tem veliko hvali kar me je začelo vedno bolj motit ko sm ga bolj spoznavala
na začetku sm mislila da govori sarkastično ampak sm ugotovila da ne
neskončno ga mam rada in on mene tud ampk nevem kaj nej nrdim glede tega...rada bi se z njim pogovorila sam kako pa kaj nej rečm
ful bi rada da najina zveza res deluje in večinoma je res supr in se razumeva in vse:heart:.
hvala fuuuul če boste vsaj mal pomagal al pa vsaj napisal svoje mnenje<333
js mam fanta že kr dolg, ampk me pri njemu moti da je zelo samovšečen in ima o sebi predobro mnenje
večinoma je vse to res, ampak on se s tem veliko hvali kar me je začelo vedno bolj motit ko sm ga bolj spoznavala
na začetku sm mislila da govori sarkastično ampak sm ugotovila da ne
neskončno ga mam rada in on mene tud ampk nevem kaj nej nrdim glede tega...rada bi se z njim pogovorila sam kako pa kaj nej rečm
ful bi rada da najina zveza res deluje in večinoma je res supr in se razumeva in vse:heart:.
hvala fuuuul če boste vsaj mal pomagal al pa vsaj napisal svoje mnenje<333



Pisalnica