»Naj te ne bi strah, če napreduješ počasi, boj se le, da ne obstaneš.«
- Stari kitajski pregovor

Ta pregovor me nekako spremlja že celo življenje. V šoli, doma, na treningih itd. Mi je eden ljubših, mogoče celo najljubših, ki se ga v pomembnih - stresnih trenutkih spomnim in mi takoj postane lažje pri srcu. Nekako me nagovarja, da tudi če mi kdaj spodleti je vredu, pač poskusim ponovno in nadaljujem svojo pot, kar je pa vsekakor bolje kot da odneham. Bi rekla da sem tak tip človeka ki odneha za brez vezno stvar, ampak se trudim to izkoreniniti, na nek način mi pomagajo tudi citati.

Odlična igra xD

*b*Na svetu si, da gledaš sonce.*b*
*b*Na svetu si, da greš za soncem.*b*
*b*Na svetu si, da sam si sonce,*b*
*b*in da s sveta odganjaš - sence.*b*
*i*~Tone Pavček~*i*

Ta citat sem med covidom-19 videla nekje zunaj, vem točno kje, ampak raje ne bi povedala, ker bi to lahko ogrozilo mojo lokacijo.
Takrat sem se samo ustavila in to prebrala. Enkrat, drugič, pa tudi tretjič.
Nekako me je navdihnilo.
Sonce je lahko naš zgled. Sonce je tisto, ki na Zemlji omogoča življenje. Sonce je tisto, ki nam daje toploto, svetlobo. Nariše nasmeh na obraz, ko pogledamo skozi okno in se nasmehnemo toplemu dnevu.
Sonce je največja zvezda v našem osončju, najbližja zvezda.
Nekako se lahko primerjamo z njim.
Ker, tako, kot sonce ni največje v širnem vesolju, tako tudi mi nismo najpomembnejši na svetu. Tudi mi lahko narišemo nasmeh na obraz, lahko dajemo toploto. Ne v dobesednem pomenu, ampak dajemo toplino. Zgled.
Zadnji verz v tem citatu pa mi daje misliti, da smo dovolj, da lahko preženemo zlo. Sicer ga je na svetu veliko, ampak z majhnimi koraki se daleč pride.
Sophie Donna

*i*Humans see what they want to see.*i*
~ Rick Riordan, citat je iz serije knjig Percy Jackson in Olimpijci

Riordan nam želi povedati, da vsak človek vidi nekaj drugega. Vsak si stvari razlaga po svoje, velikokrat pa se zgodi, da dejansko vidimo le, kar želimo videti. V glavi vsakega človeka, ki ga poznaš, obstaja drugačna verzija tebe, vsak te vidi v drugi luči.
Najpogostejši primer tega, na katerega sem seveda že naletela v življenju, so (hišna) opravila. Ko, recimo, jaz dobim nalogo, da pospravim pomivalni stroj, zavzdihnem: "Vedno jaz." Enako pa se zgodi, ko taisto nalogo dobi moja sestrica. Kaj ni to smešno? Vsak misli, da mora vedno on narediti nekaj, vedno je on grajan, vedno se v njega vpičijo vse učiteljice. To pa seveda ni res, če dogodek opazuješ kot tretja oseba.
Še drug primer je umetnost. Vsak v sliki, glasbi, čemurkoli, vidi svoj pomen. V glavi si naredi svojo zgodbo. To je še posebej prisotno pri moderni umetnosti, ki je večinoma sestavljena iz naključnih barv, pack in oblik. Ampak bolj, kot jo gledaš, bolj se ti začne dozdevati, da ti želi nekaj sporočiti.
Enako je tudi z drugimi deli - citati, knjigami. Vsak si dogodke, besede, razlaga po svoje. Nekateri v likih vidijo svoje prijatelje, drugi vidijo svoje šibke točke.
V šoli se tudi dogaja podobno. Če nekdo naredi neko neumnost, vsak učitelj vidi to po svoje. Eni grajajo tega učenca, drugi hvalijo tiste, ki niso nič naredili. Pa tudi pri ocenjevanju - nekateri učitelji iščejo znanje, drugi pa neznanje.
Še en primer, ki ga poznajo vsi. Je kozarec pol poln ali pol prazen? Optimističen, srečen človek bo rekel, da je pol poln. Nasprotni tisti, ki je trenutno v stiski lahko vidi le slabo - torej pol prazen kozarec.
Zato je pomembno, kako si razlagamo svet okoli nas. Kar si govorimo v glavi, je enako pomembno kot tisto, kar rečemo na glas.


uau to je ratalo daljše kot pričakovano xD
super igra drugače<33

Kdor bere knjige živi 1000 življenj ali saj bere o življenju 1000-ih ljudi, kdor la ne bere živi le eno samo
R.R. Martine
Meni osebno so knjige spremenile svet, kot bi imela prijatelje le da so zaprti za platnicami, in s tem ko bereš jih izpustiš, takrat zaživijo tebi. Meni knjige pomenijo zelo veliko, in vživim se v vsakega junaka, pa če je knjiga žalostna ali vesela, vseenoje v knjigi dobiš prijatelja, razumež ga in njegove probleme, včasih ti je zelo podoben, včasih pa bi veliko kaj spremenil. Kot je napisala že ena zgoraj, vsak ima drugačen poglet na svet jaz recimo ne vidim največ sreče do ljubezni ampak bolj v knjigah z njimi sem srečna, nekdo vidi srečo v denarju, v glavnem vsak drugje, vsi smo si različni in nismo kopije, zato mora vsak poiskati svojo osebnost, lahko je slaba lahko je dobra, a nihce ti je ne more ustvariti, jaz si pomagam tako da berem knjige, elpomagajo mi razumevati svet, in s srečna da znam brati, ker mnogo otrok in odraslih na svetu ne zna brati, ker živijo v prerevnih dtžavah, otroci bi dali vse za pravljico za lahko noč, tukaj pa tega nihče ne ceni, ne otroci ne odrasli, vsi mislijo da smo ljudje ki beremo čudni in piflarji a vsi smo ljudje, branje rabimo vse povsot pa lew prečkamo ulico pa preberemo že pol romana in se tega sploh ne zavedamo. Vsak dan beremo-naslove na tablah, novice, na telefonu nasplošno, že preden ga otpremo- pa nihče ne vidi kako resen problem je nepismenost...no malo sem zatavala, v glavnem .islim da je vsak tu z razlogom in jaz živim za lnjige, z veseljem bi bila pisateljica ce pa v tem ne uspem pa bi le do konca življenja brala knjige, tudi če oslepim bom polušala pa pac avdijo knjige on mislim da je toliko napredne tehnologije sa bi moral brati čisto vsak in. eliko stvari bi bilo drugačnih...
Oprosti za napake..
Lp
A7

Za spreminjanje sveta ne potrebujemo čarovnije vso moč že imamo v sebi.
J.K Rowling
Pomeni da ne potrebujemo ničesar...vse lahko naredimo samo če hočemo in zmoremo:blush: