Žalostna sem, saj jem le solato. Zaradi tega veliko krat jočem. Zunaj hiše, vidim majhnega pujska, presenečena sem, ampak mi je zelo ljubek. Nakar pride lovec in ga zabode, kar pomeni, da umre. Presenečena sem, a na slab način. Potem še veliko jočem, naar ugotovim, da je najbolje, da umrem tudi jaz, da bom z pujskom.

Čišcenje in hišna opravila niso med mojimi priljubljenimi dejavnostmi. Vendar odkar smo izgubili solatno hišo veliko jočem saj nimamo ničesar v izobilju imamo prašička ki je tako srčkan da se kar stopiš ko ga vidiš. Ampak včeraj ga je očka ubil saj nam je zmankalo hrane res sem bila žalostna in strah me je da nam bodo vzeli kočo in bomo umrli od lakote

Čiščenje me je utrudilo, zato sem se odločila pojesti solato. Takoj po jed pa sem se spomnila, da imamo ljubkega pujska, ki mu zmankuje hrane, zato hkrati tudi nam. Moral je umreti in zato smo ga umorili na hiter način. Bila sem sezlo užaljena, saj je bil on moj najboljši prijatelj. Celo noč sem se jokala in razmisljala, da je zdaj na lepšem. Mogoče, če umrem tudi jaz, bom tudi jaz z njim na lepšem. Ja, to sem naredila.

OMG, ful dobra ideja brooo! :heart_eyes: