Kot vsako jutro je tudi tokrat ob sedmih zjutraj Alice prebudilo zoprno vreščanje budilke. Alice je vstala in se pretegnila. 》Prvi dan počitnic《 je pomislila, ter si obula preproste copate, saj ni smela hoditi bosa, da česa "ne zamaže". Stopila je do omare in se razgledala po njej. 》Nimam izbire...《 je iz omare potegnila sivo trenirko in sprano belo majico, svetlo rjave lase pa spela v čop. Ustavila se je pred ogledalom na steni ter zavzdihnila.

Gospod Moore je ravno odpiral vodo, da bi zalil travnik, ko je do vrat partona prišla drobna ženska z navadnimi očali. 》Gospod Moore?《. Pokimal je. 》Nujno rabim govoriti z Alice. Alice Bell《
》Ne vem o komu govorite《 je odkimal in nadaljeval z svojim opravilom. 》Nujno je《 》Če pa ne vem kdo je to!!《 se je razjezil in zaprl vodo. 》Kaj se doga-《 je prišla na prag Natalie in takoj prebledela, ko je zagledala žensko. 》Odidi《 je le spravila iz sebe.
》Ne dokler ne govorim z Alice《 je ta odločno odkimala in sedla na isti zidek kot pred desetimi leti.
》Prav《 je dejala Natalie in odšla v hišo.
》Alice pridi!《 》Kaj? L-lahk-ko pri-ridem?《 je osuplo vprašalo dekle in nemudoma steklo po stopnicah.
》Kdo je to dekle?!《. Gospod Moore je začel nadirati svojo ženo katera ni mogla priti do besede. Alice je le zgroženo opazovala prizor. 》Dovoli, da pojansem!《 je nakoncu le rekla gospa Moore. 》Čakam《 je rekel njen mož in sedel. 》Alice Bell, je hčerka prijateljev moje sestre Arche. Njeni starši so umrli in za Alice je skrbela Archa dokler je lahko. Ko ni več mogla jo je predala meni. Tega nisem želels. Nisem želela tudi tega, da izveš zanjo, zato sem jo celih deset let skrivala na podstrešju《 je pojasnila. Alice in Archi so solze stopile v oči. 》Odidi. Ti in ona《 je rekel bradati gospod in s prstom pokazal na svojo ženo in zdaj objokano Alice. 》Ne, Alice gre z mano《 . 》M-meni ni nič jasno《 je rekla Alice in stopila k drobni ženski.
》Kam jo pelješ?《 》V njen rostni kraj. Njena starša sta me prosila, da ko dopolne 11 let - kar je jutri -, da jo peljem v njen rojstni kraj《 》Greva?《 》Ja!《 se je razveselila Alice in stekla na pločnik.

Alice je previdno sama stopala po pokopališču ob devetnajsti uri. 》Pogrešam vaju《 je dejala in se skonila k grobu njenih staršev.
》Bianca in James Bell《 je za seboj zaslišala glas iz njenih sanj. Ni se upala obrniti.