ali veste kakšen je občutek ko se staršem malo zmeša in se preselite v neko velliko staro že skoraj zapuščeno hišo zato ker je večija in prostprnejša? no ravno to se je zgodilo meni preselili smo se v neko obcestno vas ob neki strašno dolgi cesti ki sploh nevem kako se je imenovala. vem le da je bila zelo dolga in da se po njej vsak dan vozim vsaj pol ure s kolesom do šole. imam srečo da vsaj šole nisem zamenjala. no torej pospravljala sem svoje stvari v omaro. kar naenkrat pa me je mama vsa jezna pokliče dol na mizi je moj telefon. mama mi ga je že spet brez dovoljenja vzela vsa jezna sem pograbila telefon in stekla v svojo sobo. vedela sem da bo mama kmalu prišla za mano za to sem se zaklenila se vrgla na posteljo in se zjokala. držala sem pesti da mama ni videla kaj sva si pisala z andrejem. andrej je moja simpatija in zadnje čase sva se tako dobro razumela in res nočem da mama vse to vniči. drugače pa andrej zagotovo ne bi hotel biti z mano. zavzdihnila sem in odklenila vrata odločila sem se za sprehod po hiši telefon sem seveda imela v roki da mi ga mama ne bi mogla spet vzeti. ko sem bila v knjižnjic kjer sem si malo ogledovala stare knjige ki so jih tukaj pustili ljudje pred nami sem skozi okno opazila kako se stefi pelje mimo naše hiše.stefi je moja najboljša prijateljica in tudi edina. hotela sem iti že dol pa sem se spomnila na mamo ki bi mi najbrž spet vzela telefon zato sem jo samo opazovala skozi okno kako se počasi pelje s kolesom. potem pa se je zgodilo nekaj čudnega stefi je kmalu izginila. ampak ne tako da je jaz ne bi mogla več videti ker bi nevem izginila za ovinkom o ne bila je na mojem vidnem polju potem pa je izginila kolo pa se je ustavilo in padlo na tla.


upam da vam je všeč naslednji del pride v nedeljo:hugging:
lp sky