*modra*1. december-petek*modra*

"Adela, zbudi se že." je mama zaklicala v mojo sobo. Pogledala sem na uro, zraven moje postelje 7.30. *i*O ne.*i* sem pomislila. Skočila sem iz postelje in stekla do omare. Poiskala sem kavbojke, črn crop-top in črn crop-hoodie. Hitro sem se preoblekla in stekla v kopalnico. Pogledala sem svoje karamelno rjave lase, razmršene na vseh delih. Pograbila sem krtačo in si jih začela česati. *i*Dosti boljše*i* sem pomislila in se zastrmela v svoje zdaj lepo skravžlane lase. Moje pegice na obrazu, ki so bile iste barve kot lasje, so zdaj prav lepo izstopale. Stekla sem ven iz kopalnice v svojo sobo in pogledala na uro. *i*7.45*i* je pisalo. Zgrabila sem torbo in stekla po stopnicah navzdol. "Čau mami." sem zaklicala in se hitro obula ter oblekla jakno. Pohitela sem skozi vrata na sveže zapadli sneg. Avtobus je ravno prispeljal, ko sem pritekla do avtobusne postaje. Stekla sem nanj, plačala vstopnino in zagledala svoji Bff. "Hej." sem jima rekla. "Se veseliš ponedeljka?" sta me vprašali naenkrat. "Isto. Spet." sta rekli in se zasmejali. "Se vama pa prav vidi da sta dvojčici." sem jima rekla. "Ja po mislih. Ampak, kaj naju ločuje?" je vprašala Jasmina. "Čakaj, da se spmonim. Ti imaš modre oči, Ema, ti pa imaš rjave oči." sem rekla. Prikimali sta mi. "No, se veseliš naslednjega tedna?" sta me spet vprašali. Prikimala sem. "Seveda. To bo noro. Kaj gresta vidve? Smučati ali drsati?" sem ju vprašala. Naslednji teden gremo na šolo v naravi, in to v Avstriji. Učiteljica nam je dala seznam, kjer se lahko vpišemo, ali bomo hodili na tečaj drsanja ali tečaj smučanja. "Drsanje, obe." sta dejali dvojčici. "Isto. Smučanje in jaz je enako katastrofa. Se spomnita pred dvema letoma, ko sem padla in si zvila gleženj. No, od takrat naprej, nikoli več. Cel december nisem mogla plavati." sem jima potožila. Namreč, hodim na plavanje, in še v glasbeno šolo, ampak tam vsaj ne rabim noge. "Kaj naj, si pač štor." se je oglasil glas za mano. "Lucija, a bi se nehala vpletati v naše pogovore?! Vsaj enkrat." je rekla Jasmina. "Joj oprosti Jelenček. Žal mi je da imaš tako grozno življenje, in da ga s tem uničuješ še meni." se je zasmejala Lucija. Jasmini sem namenila pogled, ki je pomenil *i*Sovražim to punco*i* namenila mi je pogled *i*Jaz tudi*i* Lucija se je obrnila naprej i začela govoriti po telefonu z njeno prijateljico Gabi. "Pa če ti povem. Tisti lipgloss je preveč mat. More biti bolj sparkli." "Uh, kako se ji da pogovarjati o lipglossih cele dneve, ta je prevč rdeč, on je preveč zlati, ne ta je premalo sparkly......" je dejala Jasmina z podobnim glasom, kot je Lucijin. Zasmejale smo se. "Komaj čakam na ponedeljek. Upam, da bomo imele skupaj sobo." je dejala Ema. Jaz in Jasna sva ji prikimali. Nato se je avtobus pripeljal do šole. Izstopile smo in se pogovarjale o naslednjem tednu. Danes je bil sproščen dan, učiteljica nam je dala sezname, kaj vse potrebujemo, in, kdaj se dobimo pred šolo. Cela šola je potekala vredu, Lucija nas je pustila pri miru, nasplošno super. Ampak na dan, ko je novozapadli sneg, se naš razred in sosednji razred spravijo v skupino in začne se vojna s kepami. Fantje iz mojega razreda proti puncam iz sosednjega razreda in fantje iz sosednjega razreda proti puncam iz mojega razreda. Tako je vsako leto. Za šolo je malo igrišče, ki ga redko uporabljamo, odkar ima naša šola novo in večje igrišče. Tam se zadnji leti odvija vojna s kepami. Torbe smo dali na kup in se začeli obmetavati. Z Emo in Jasno smo delale kepe in jih podajale metalkam. Dobra ekipa smo, a uganite, kaj je delala Lucija. Z Gabi je razpravljala o lipglossih in ko jo je zadela kepa v obraz je ponorela. Bilo jo je smešno gledati, kako je bila jezna na fanta iz drugega razreda, ki ji je zabil kepo v obraz. Po tekmi smo odšli domov. Ko sem odprla vrata doma me je mama čudno pogledala. "Naj uganem, obmetavanje s kepami." prikimala sem. Poznala me je dovolj dolgo, da je vedela, da če pridem domov mokra pomeni, da je bilo obmetavanje s kepami. Odhitela sem v sobo in poiskala udobno trenirko. Usedla sem se za mizo in naredila domačo nalogo. Popoldne gremo jaz in moji bff-jevki v shopping, za naslednji teden. Ob nekaj čez pet je pome prišla Jasminina mama. "Zdravo, punci te že čakata v avtu, prideš?" me je vprašala in jaz sem stekla ven. S prijateljicama sem govorila o naslednjem tednu, in če bi jutri lahkoprišli na "sleepover" k Jasmini. Njena mama je prikimala. Ko nas je odložila pred trgovinami, in se odpeljala, smo začele tekati od ene trgovine do druge. V trgovini za oblačila sem poiskala še en hoodie, ki je bil........črne barve. Poiskala sem še eno oversized modro majico in pulover z Grinchem na njem. Jasmina in Ema sta poiskali ujemajočega kot mojega, in si ga kupili. "Naslednja trgovina je dm, pohitimo, preden nam Lucija pobere vse lipglosse." je dejala Jasmina, in medve z Emo sva se zasmejali njeni šali. Poiskale smo lipglose v naši barvi, ki jih na srečo Lucija ni še pokupila, in maskaro. "A sta vedve tudi žejni?" je vprašala Ema. Jaz in Jasmina sva ji prikimali. "Vedve pojdita kupiti nekaj za pit, pa se dobimo tukaj čez deset minut. Pogledati si grem knjige." sem jima dejala in stekla do trgovine s knjigami. *i*Toliko knjig*i* sem pomislila. Izbirala sem si knjige, ko mi je v oči padel fant, istih let kot jaz. Izbiral si je grozljivke. Bil mi je znan ampak od kot. "Pogledal me je, ko je videl da strmim v njega. Hitro sem odmaknila pogled in razmišljala o treh izbranih knjigah. "Tu si Adela. Iskali sva te. Sploh veš kdaj si že rekla, da se dobimo?" sta me zasipali z vprašanji. "Khm, knjige sem si izbirala, in potem nisem vedela katero naj vzamem,......." sem začela a me je Jasmina pogledala. "In potem si videla tistega fanta, in si pozabila na čas. Dobro te poznam Adela, ne rabiš skrivati pred mano, in postala si rdeča." je dejala Jasmina v eni sapi. "Ja, ja res je. Samo znan mi je in nevem od kot. Vrjetno se mi samo zdi. Gremo?" sem vprašala. Prikimali sta. Kupila sem si tiste tri knjige in pozabila na skrivnostnega fanta. Ko sem se zvečer vrnila domov, in razpakirala vrečo iz nakupov, sem se spomnila tistega fanta. *i*Nekje si ga že videla, ampak kje?*i* sem se vprašala. S temi mislimi sem odšla v kopalnico in se umila. Začela sem brati novo zgodbo, ko je spet začelo snežiti. "Jej sneži!!!!" se je zadrla moja mlajša sestrica. Čisto sem pozabila nanjo, saj je danes zjutraj zbolela in je ni bilo v šoli. "Jeeeeeeeeej........gremo ven." je spet zakričala. "Če si pa bolna." sem ji dejala. "Oh, saj res pozabila sem." je dejala in se vrnila v svojo sobo. *i*Kako lahko človek pozabi, da je bolan?*i* Brala sem knjigo, ko mi je v misli spet prišel tisti fant. S takšnimi misli sem zaspala a samo za pol ure. Zbudilo me je namreč zvonenje na vrata. "Hej mami." sem rekla, ko sem odprla vhodna vrata. Moja mami je šla k svoji sestri, ker je zbolela, in mami ji je skuhala večerjo. "Si se imela lepo?" me je vprašala. Prikimala sem. Povedala sem ji kako je bilo, izpustila sem samo tistega čudnega fanta. Vprašala sem jo, če lahko danes gledamo film. Prikimala je. Gledale smo Grincha, ki smo ga mimogrede že petnajstič v celem življenju, čeprav še niti nisem toliko stara, in da je to animirani film, ki je prišel ven šele pred petimi leti. Po tem sem odšla v sobo, in začela brati knjigo, ki je prej nisem uspela končati. Nato sem zaspala.
____________________________________________________________________________________________________

Takole, prenovljeni DECEMBER PRESENEČENJ. Dodala bom malce ljubezni, in malo bolj bo pregledno. Upam, da nimate nič proti, in lepo se imejte.
Adijo.
:kissing_heart::wave: