Zopet jočem. Solze mi zameglijo pogled še preden sedem nazaj v klop. Spet štirica… Ena stopnička nižje. Saj je dobra ocena ampak ne dovolj… ne zame. Mučim se, na vse pretege se trudim, da bi mi uspelo.
Od nemoči se ihte stresem. Čutim poglede sošolcev, oni ne razumejo moje stiske. Prijateljica mi položi dlan na ramo. Solze se mi še huje zlijejo čez lica. Tudi ona ne razume. Njena tolažba je samo še en opomnik več, da se moje sanje podirajo kot hišica iz kart. Vem, da me bo učitelj zadržal po uri in mi nakladal nekaj nesmiselnega. Misli, da se želim dokazati. Ni res. To je moja najmanjša skrb, nikoli nisem želela izstopati. Strah me je, da sošolci mislijo, da si želim s solzami priboriti naklonjenost. Samo ne morem si pomagati, tako šibka sem… Želim biti močna, vzdržljiva… Ne gre… Solze vsakič pridejo, pa naj se še tako trudim. Ne morem se spremeniti.
Če bi sploh vedeli, da je to edina pot do tega, da lahko uresničim svoje sanje bi morda razumeli. Vendar dvomim. Jahati. Tako si želim, bolj kot karkoli drugega. Že odkar sem bila majhna deklica so to moje velike sanje. Imeti konjička, poskakovati ovire, izvajati zapletene like pri dresuri, tekmovati… Nekako sem zelo prepričana, da se bo bolj malo od teh stvari uresničilo. To je zato ker no… nimam denarja. In edina pot, da si lahko kupim treninge je ta, da dobim štipendijo in poleti lupim krompir , ter pomivam posodo. Tudi če štipendijo dobim je po vsej verjetnosti ne bom obdržala za več kot eno leto. To bo morda dovolj, da naredim izpit za jahača 1. Tako me je sraaaammmm! Štirinajst let sem stara in prekletega jahača 1 nimam!!! Dekleta pri mojih letih imajo že 2. ali pa licence. Za se v zemljo pogreznit. Sploh ne bom omenjala, da nisem preskočila niti ene samcate ovire in, da so moj največji dresurni dosežek serpentine.
Ahhhhh zakaj sploh govorim to? Tako ali tako se boste smejali in me zafrkavali. Moje življenje ni niti malo fer. O ne, ni. In presneto neutolažljiva sem. Kaj pa naj storim? Že tako dajem mojo psiho za vse to, pa nihče ne opazi zakaj!!! Ker ne LJUBIJO. Ko bodo ljubili, bodo vedeli.
Vedeli bodo, da za ljubezen storiš vse. Ko nekoga zares ljubiš, boš vztrajal. In jaz ljubim konje, zato ne obupam. VZTRAJAM!

Po resničnih dogodkih.
Vztrajna jahačica