Pisalnica
MOJ OPIS
Sem navadna punca, ki obožuje naravo in živali. No, mogoče sem nadpovprečno nadarjena za nekatere stvari. In ja, čeprav si to ne rada priznam moram povedati tudi da sem zelo lepa. Čeprav to sovražim. Ne vem, ampak zato se mi zdi da preveč izzstopam. Imam svetle goste lase z blond prameni. Moje oči so sinje modre, ko sem jezna pa kot bi gledal nevihto. Sem normalno visoka, ampak zelo suha. Imam mamo, očeta in 2 mlajša bratca, ki sta ponavadi super. Tako da, smo precej normalna družina.
Ko sem bila mlajša sem oboževala mačke. Zdaj pa sem nora na konje. Stara sem 13 let in hodim v 8. razred. Vsak teden hodim jahat v bližnji klub, kjer sem opravila tudi jahača 1 in 2. Nekega dne, ko sem spet šla na jahanje sem tam zagledala novega konja. To je bila najlepša žival, kar sem jih kdaj videla. Žrebec je bil črne barve, le na čelu je imel lepo belo liso. Šla sem do svoje učiteljice in jo vprašala zakaj je ta konj tu in pa seveda kako mu je ime.
"Ime mu je Ghaalib. Prejšnji lastniki so ga ulovili in si ga prilastili. Zelo je mlad. Star je komaj štiri leta, ujahan pa še ni. Preveč je divji, ampak je pa krasen in tudi izredno hiter. Pazi, da mu ne hodiš preveč blizu! Zelo je napadalen."
Jaz pa sem se vanj že zaljubila. Po uri jahanja sem hitro odšla domov, ter stekla povedat svoji bff Lottie, da je v klubu nov konj. Tudi ona obožuje jahanje in seveda konje.
"Lottie, Lottie!!!!! Kje si?!"
"Hanna!! Kaj se je zgodilo? Zakaj tako kričiš?!"
"V klubu je nov konj! Ime mu je Ghaalib! A veš kako je krasen! Črn z belo liso na čelu. Ampak učiteljica pravi, da je zelo napadalen in da ga nihče ne more jahat. Jaz sem se pa že zaljubila vanj!" Sem ji hitela pripovedovati.
"Hanna, s tvojim talentom to ne bo tak problem. Saj ti vse živali zaupajo. Obljubim pa, da ti bom pomagala. Saj si moja najboljša prijateljica."
Tako sem pomirjena odšla domov. Od takrat naprej sem vsak dan hodila gledat Ghaaliba. Nosila sem mu priboljške, mu nežno prigovarjala in tako me je počasi vzljubil. Videla pa sem druge važičke, ki so se mu hotele prikupiti. Rinile so vanj, tako da je včasih celo katero brcnil. Meni pa je Ghaal zaupal. To sem dobro čutila. Druge punce so se mi smejale, ampak sem dobro vedela zakaj. Bile so mi samo nevoščljive.
"Hahaha luzerka. A misliš, da lahko osvojiš Ghaaliba? Kako si butasta!!!"
Tako so se drle name. Ampak jaz se na njih nisem ozirala. Tako, sem enkrat prosila učiteljico če lahko poskusim jahati Ghaaliba.
"A lahko danes poskusim jahat Ghaaliba?"
Učiteljica je rahlo privzdignila levo obrv. Ne vem kako to naredi. Tudi jaz bi rada znala.
"Hanna a si nora?! Ne moreš! Ubil te bo. Nihče ga ne more jahati. Niti jaz ne, kaj šele ti." Ampak je nisem poslušala. Vseeno sem šla do Ghaala ter mu nadela oglavko. To je presenetljivo mirno prenesel. Nato sem ga pripeljala do prostora, kjer smo konje privezali in jih nato skrtačili. Vse važičke so me gledale z odprtimi usti.
"Zaprite usta, no! Saj izgledate kot da vam je nekdo vse majčke strgal!"
Tako sem se jim nasmejala! Bile so res smešne, izgledale so kot da so ribe, ki so pozabile zapreti usta. Na srečo učiteljice ni bilo tam, bila je v svoji mini hiški kjer je pregledovala neke liste. Ghaala sem hitro osedlala. Seveda sem ga privezala daleč stran od drugih konjev, saj me je skrbelo, da bi začele važičke kaj vrtati vanj. Saj, s konji se je razumel, problem so bile punce. Nadela sem mu še uzdo in bil je pripravljen.
"Kaj je s tabo Hanna?!?!"
"Misli, da je nekaj več od nas, pa nima niti nobenega stila."
Tako so se druge punce zmrdovale in mislile da so najboljše.
Jaz in Ghaalib pa sva odšla v jahalnico in se začela ogrevati. Ko je prišla v jahalnico učiteljica, jo je skoraj kap.
"Hanna, Hanna k k kako ti je u u usp uspelo?"
Je zajecljala učiteljica. Izgledala je kot da bi jo povozil avto. Jaz pa sem ji vse mirno povedala.
"Vsak dan sem bila pri Ghaalibu. Počasi me je vzljubil. Druge je brcal, mene pa je imel rad. Tako sem ga začela navajati na sedlo, uzdo ter oglavko. Počasi se je navajal. To je vse. Prosim da mi ne zameriš in mi ne vzameš Ghaala. Res ga imam rada. Z njim sem veliko srečnejša."
To sem ji rekla. In vse to sem čisto res mislila.
"Oooo Hanna. Seveda ti ne zamerim! Vidim, da ti Ghaalib zaupa, to je najbolj pomembno.
Lahko ga jahaš."
"Hvala, hvala, hvala!!!!"
Nisem vedela kako bi se ji zahvalila. Bila sem presrečna. Odlično mi je šlo, ko pa je Ghaala zajahala učiteljica, jo je v trenutku vrgel s hrbta. Tako sem ugotovila, da zaupa samo meni...
aaaaaa, na dopustu sem se spomnla da lahk začnem pisat. upam da vam bo všeč:heart:.
vaša Nixi
Sem navadna punca, ki obožuje naravo in živali. No, mogoče sem nadpovprečno nadarjena za nekatere stvari. In ja, čeprav si to ne rada priznam moram povedati tudi da sem zelo lepa. Čeprav to sovražim. Ne vem, ampak zato se mi zdi da preveč izzstopam. Imam svetle goste lase z blond prameni. Moje oči so sinje modre, ko sem jezna pa kot bi gledal nevihto. Sem normalno visoka, ampak zelo suha. Imam mamo, očeta in 2 mlajša bratca, ki sta ponavadi super. Tako da, smo precej normalna družina.
Ko sem bila mlajša sem oboževala mačke. Zdaj pa sem nora na konje. Stara sem 13 let in hodim v 8. razred. Vsak teden hodim jahat v bližnji klub, kjer sem opravila tudi jahača 1 in 2. Nekega dne, ko sem spet šla na jahanje sem tam zagledala novega konja. To je bila najlepša žival, kar sem jih kdaj videla. Žrebec je bil črne barve, le na čelu je imel lepo belo liso. Šla sem do svoje učiteljice in jo vprašala zakaj je ta konj tu in pa seveda kako mu je ime.
"Ime mu je Ghaalib. Prejšnji lastniki so ga ulovili in si ga prilastili. Zelo je mlad. Star je komaj štiri leta, ujahan pa še ni. Preveč je divji, ampak je pa krasen in tudi izredno hiter. Pazi, da mu ne hodiš preveč blizu! Zelo je napadalen."
Jaz pa sem se vanj že zaljubila. Po uri jahanja sem hitro odšla domov, ter stekla povedat svoji bff Lottie, da je v klubu nov konj. Tudi ona obožuje jahanje in seveda konje.
"Lottie, Lottie!!!!! Kje si?!"
"Hanna!! Kaj se je zgodilo? Zakaj tako kričiš?!"
"V klubu je nov konj! Ime mu je Ghaalib! A veš kako je krasen! Črn z belo liso na čelu. Ampak učiteljica pravi, da je zelo napadalen in da ga nihče ne more jahat. Jaz sem se pa že zaljubila vanj!" Sem ji hitela pripovedovati.
"Hanna, s tvojim talentom to ne bo tak problem. Saj ti vse živali zaupajo. Obljubim pa, da ti bom pomagala. Saj si moja najboljša prijateljica."
Tako sem pomirjena odšla domov. Od takrat naprej sem vsak dan hodila gledat Ghaaliba. Nosila sem mu priboljške, mu nežno prigovarjala in tako me je počasi vzljubil. Videla pa sem druge važičke, ki so se mu hotele prikupiti. Rinile so vanj, tako da je včasih celo katero brcnil. Meni pa je Ghaal zaupal. To sem dobro čutila. Druge punce so se mi smejale, ampak sem dobro vedela zakaj. Bile so mi samo nevoščljive.
"Hahaha luzerka. A misliš, da lahko osvojiš Ghaaliba? Kako si butasta!!!"
Tako so se drle name. Ampak jaz se na njih nisem ozirala. Tako, sem enkrat prosila učiteljico če lahko poskusim jahati Ghaaliba.
"A lahko danes poskusim jahat Ghaaliba?"
Učiteljica je rahlo privzdignila levo obrv. Ne vem kako to naredi. Tudi jaz bi rada znala.
"Hanna a si nora?! Ne moreš! Ubil te bo. Nihče ga ne more jahati. Niti jaz ne, kaj šele ti." Ampak je nisem poslušala. Vseeno sem šla do Ghaala ter mu nadela oglavko. To je presenetljivo mirno prenesel. Nato sem ga pripeljala do prostora, kjer smo konje privezali in jih nato skrtačili. Vse važičke so me gledale z odprtimi usti.
"Zaprite usta, no! Saj izgledate kot da vam je nekdo vse majčke strgal!"
Tako sem se jim nasmejala! Bile so res smešne, izgledale so kot da so ribe, ki so pozabile zapreti usta. Na srečo učiteljice ni bilo tam, bila je v svoji mini hiški kjer je pregledovala neke liste. Ghaala sem hitro osedlala. Seveda sem ga privezala daleč stran od drugih konjev, saj me je skrbelo, da bi začele važičke kaj vrtati vanj. Saj, s konji se je razumel, problem so bile punce. Nadela sem mu še uzdo in bil je pripravljen.
"Kaj je s tabo Hanna?!?!"
"Misli, da je nekaj več od nas, pa nima niti nobenega stila."
Tako so se druge punce zmrdovale in mislile da so najboljše.
Jaz in Ghaalib pa sva odšla v jahalnico in se začela ogrevati. Ko je prišla v jahalnico učiteljica, jo je skoraj kap.
"Hanna, Hanna k k kako ti je u u usp uspelo?"
Je zajecljala učiteljica. Izgledala je kot da bi jo povozil avto. Jaz pa sem ji vse mirno povedala.
"Vsak dan sem bila pri Ghaalibu. Počasi me je vzljubil. Druge je brcal, mene pa je imel rad. Tako sem ga začela navajati na sedlo, uzdo ter oglavko. Počasi se je navajal. To je vse. Prosim da mi ne zameriš in mi ne vzameš Ghaala. Res ga imam rada. Z njim sem veliko srečnejša."
To sem ji rekla. In vse to sem čisto res mislila.
"Oooo Hanna. Seveda ti ne zamerim! Vidim, da ti Ghaalib zaupa, to je najbolj pomembno.
Lahko ga jahaš."
"Hvala, hvala, hvala!!!!"
Nisem vedela kako bi se ji zahvalila. Bila sem presrečna. Odlično mi je šlo, ko pa je Ghaala zajahala učiteljica, jo je v trenutku vrgel s hrbta. Tako sem ugotovila, da zaupa samo meni...
aaaaaa, na dopustu sem se spomnla da lahk začnem pisat. upam da vam bo všeč:heart:.
vaša Nixi
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Zelo mi je všeč! Komaj čakam na nov del zato pohitiiiiiiiiii. Ful je kjut!! :heart_eyes::heart_eyes:
2
Jupijwj!
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Ful cute zgodbica, pa zanimivo ime (za konja).
Vsekakor spremljam.
<33
lp, c:cookie:
Vsekakor spremljam.
<33
lp, c:cookie:
2
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Super je!
Seveda komaj čakam drugi del!
Tole je naspol resnična zgodba, ane? Mislim, tudi ti imaš rada konje, ane???
Love u, TM
Seveda komaj čakam drugi del!
Tole je naspol resnična zgodba, ane? Mislim, tudi ti imaš rada konje, ane???
Love u, TM
1
Ni ravno resnična. Res je, da mam rada konje mogoče so kakšne podobnosti ampak ni resnično. Ful ti hvala, nov del pa je že zunaj.❤️😘 Ly tooooo
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Vav všeč mi je!
1
Horse lover!
Moj odgovor:
.png "Druščina 4"){kind=small}
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
