*modra*Hejla!*modra*
Upam, da uživate poletje in se imate lepo. Odločila sem se, da bom začela pisat še eno zgodbo in sicer še en HP FANFICTION in, no upam, da vam bo všeč. Dogaja se po Otroku prekletstva. Na Pilu sem zasledila eno tako zgodbo zgodbo, ampak jaz bom svojo izpeljala na čisto drugačen način. Pripoveduje jo pa Albus, Harryjev sin. Upam, da vam bo všeč:blush:

JAMES- gre v 6. letnik
ALBUS- gre v 5. letnik
LILY- gre v 3. letnik
GINNY- 40 let
HARRY- 41 let

31. AVGUST
Odkar smo tisto Delphi spravili v Azkaban, no od takrat so se stvari kar spremenile. S Scorpiusom sva seveda še vedno najboljša prijatelja in čez počitnice sem bil en teden pri njemu. Če sem iskren je graščina Malfoy najbolj temačni kraj kar si jih lahko predstavljaš, ampak s Scorpiusom je bilo vseeno lepo. No, zdaj pa gremo na očitne spremembe. Z očijem se že od konca šolskega leta super razumeva in najin odnos se je zelo ''popravil''. James je postal zame najboljši starejši brat na svetu (okej, malo pretiravam), včasih zna biti vseeno tečen kot Zhoprnack. No, z Lily je pa vse kot ponavadi, nič kaj preveč posebnega. Še ena stvar pa je, da sva z mojo predrago sestrično Rose spet prijatelja, in ne samo pred odrasli. Poleti smo jaz, James in Rose večkrat igrali Quidditch in oči pravi, da sem talent in, da mi gre prav dobro, tako, da kaj pa vem mogoče bom prišel še v ekipo. Rose in James seveda že sta. Rose je iskalka, James pa tolkač. Meni gre prav tako igra tolkača najbolje. Zdaj sem velik oboževalec Quidditcha.
Danes imata mami in oči 19. obletnico poroke in vzela sta si dan zase. Šla sta na nek izlet nekaj romantičnega, v glavnem bruhanja vredno. James, Lily in jaz pa smo skupaj s Hugom in Rose pri babi Molly in dediju Arthurju.

»Vnučki moji, lepo vas prosim pojdite odgnat te vrtne palčke, še vso zelenjavo nam bojo pojedli!« je zaklicala babi medtem ko sva skupaj z Jamesom naskrivaj čarala v sobi dvojčkov. Z Georgom sva se zmenila, da poskusiva naredit neko novo stvar za njuno trgovino. Skrivala sva se v njuni sobi in čarala, babi naju na srečo ni še nikoli odkrila.»Mislim, da naju babi kliče, James« sem rekel. »Hitro, pridi pod plašč!« je zaklical. »Čakaj, če bo videla ta nered bo še znorela,« sem pripomnil. James je nekaj ščaral potem pa sva pod plaščem šla do dnevne sobe. »Ustrašiva babi,« je predlagal James. »Okej,« sem se strinjal.
Prišla sva do Molly in, ko se je obrnila sva potegnila plašč iz sebe in zakričala: »AAAAAA!«
»JAMES SIRIUS POTTER!« se je babi razjezila. »Kaj no, malo sva se pohecala.« se je branil. »Sploh pa sem bil tudi jaz« sem pripomnil. »No super, zdaj si še brata okužil samo še George in Fred bi se vama morala pridružiti pa Sirius in James (Harryjev oči). Potem se bi lahko kar pripravimo, da se bojo tla pod našimi nogami porušila.« je razlagala. »Oprosti, babi.« sva se ji opravičila in jo objela. To je pri njej vedno užgalo. Potem smo pojedli nek obrok, za katerega sploh nisem vedel kako mu je ime. Kosilo, večeja? No pri babi smo tako ali tako skozi jedli. Mami in oči sta nas potem čez kakšne pol ure, ko je bila ura pet prišla iskat in priklopno smo se udejanili domov.

»LILY LOONA POTTER! Kje imaš dovolilnico za Meryascoveeno?« se je drla mami. »V sobi!« se je drla še ona. No, ja v hiši je bilo dretje in direndaj kot ponavadi preden smo odšli na Bradavičarko. Ampak letos je bilo vseeno malo bolj veselo. Na posteljo sem vrgel kovček na katerem je pisalo ARP in začel notri zlagati stvari. Prvič sem se Bradavičarke zelo veselil. »Pa kaj, če sem v Spolzgadu!« sem si skozi ponavljal v mislih. To leto sem nameraval priti v ekipo in sklenit še kakšna nova prijateljstva. Če bom preveč časa s Scorpiusom se ga bom še naveličal in najino prijateljstvo bi se lahko razdrlo ravno zdaj, ko me najbolj rabi. No, ja še vedno je obseden z Rose in misli, da mu pri njegovem delu, kako jo bo usvojil lahko zelo pomagam.
Pogledal sem na rob postelje, tam je bila še vedno očijeva odejica, vsa umazana od ljubezenskega napoja in popisana s tistimi nerazumljivimi črkami. Hudo mi je bilo, da je taka prav zaradi mene. Prijel sem jo in jo stisnil k sebi. Spominjala me je na mojo družino in moj dom. Položil sem jo na posteljo in jo raztegnil. Vredno je poskusiti sem pomislil, čeprav sem vedel, da mi po vsej verjetnosti ne bo uspelo. Nekje globoko v sebi pa sem vseeno čutil kanček upanja. Zamrmral sem: »Corectium.« Nekaj sekund se ni zgodilo prav nič. Že sem hotel poiskusiti še enkrat, ampak se je začelo nekaj dogajati. Odejica se je je obarvala v svetlečo zlato in bleščala naravnost v moje oči. Potem pa kar naenkrat je vsa zlata svetloba izginila in odejica je bila spet taka kot tista, s katero je babi Lily tako ljubeznivo pokrila očija.
Nič več ni bila pokracana in raztrgana. Moja usta so se kar avtomatsko spremenila v nasmeh in zakričal sem: »OČI!« Prišel je do sobe. »Kaj je James?! Mislim Albus...« Pokazal sem mu odejico in njegov nasmeh se je prelevil v točno takega kot je moj, njegove 'Lily' oči pa so se identično zalesketale. Šele takrat sem opazil kako sva si ubistvu podobna. »Albus...Kako?Kaj?« se je čudil in potem sem mu vse na dolgo in široko razložil.
»O, Albus hvala ti! Neveš kako sem ponosen nate!« je rekel in prav malo me je spominjal na Amosa Diggoryja. Objel me je in vrnil sem mu objem. Potem sva se ločila in primil me je nad komolec. »Albus odličen čarovnik boš in že si. Ne zavedaš se kako te imam rad. Kako imam rad vse vas.« je rekel zdaj bolj umirjeno. Bežno sem se nasmehnil. »Se letos veseliš Bradavičarke?« me je vprašal. »Zelo,« sem mu odgovoril in videl sem, da mu je odleglo. Če smo bili srečni tisti, ki jih je imel rad potem je bil srečen tudi on. »Ne se sekirat zaradi tega, ker si v Spolzgadu. Katerikoli dom smo, še vedno smo to mi in, če bi hotel biti v domu v katerega res spadaš potem bi moral imet vsak učenec svoj dom. In tudi Izbiruh se kdaj zmoti. Sploh, če vzameva recimo mojega največjega sovražnika, skoraj, da ga sovražim bolj kot Mrlakensteina. Marius Mally. Po tem kar sem ti povedal o njem. Se ti je zdel za v Gryffondom?« mi je povedal in me vprašal. Odkimal sem. »No vidiš.« je rekel in se mi nasmehnil. »Ti pomagam spakirati?« me je vprašal. »Kaj pa James in Lily?« sem vprašal. »James hoče pakirati sam, Lily pa pomaga mami, sploh pa z njo nimam živcev pakirat,« je rekel in pomežiknil. »Prav,« sem privolil in tako sva naslednje pol ure zlagala stvari v moj kovček in se pogovarjala o Quidditchu. Ko sva vse pripravila mi je oči naročil naj čez pet minut pridem v denvno sobo. V tem času sem vse knjige in učbenike, kotle in epruvete in ostal stvari za šolo spravil v star nahrbtnik in ga obesil na kovček. Potem sem šel v dnevno sobo. Vsi ostali so že bili tam.
»Kaj pa je?« sem vprašal. Oči je pogledal mami in ona je prikimala. Roko je dvignil v zrak kot, da bi hotel nekaj zgrabiti in dol je potegnil neko oddejo. Plašč nevidnosti. Ko sem pogled odmaknil od plašča pa so se mi oči ustavile na tistem kar je bilo pod njim. Zagledal sem kletko v njej pa je bila najlepša sova, ki sem jo kdaj videl. Iz kletke je skovikala prelepa rjava sova oziroma skovik. »Uau, kako je luštkana!« je kot vedno reagirala Lily. »Res je lepa,« sem dodal še sam. »Hvala,« se je zahvalil James in vsi smoju objeli. »Samo nekaj. Je sova ali skovik?« sem vprašal. »V bistvu je skovik,« je rekla mami. Pobožal sem ga. Imel je tako gladko perje. »Kaj pa ime?« sem vprašal. »Lahko bi bil Jal. James, Albus, Lily. Oziroma, Jaly. Ja, Jaly. Kako se vam zdi?« je vprašala z upanjem, da bomo vsi navdušeni. »Meni se zdi super,« je rekel oči in mami se je strinjala z njim. »Prav, no. Če se ne spomnimo ničesar boljšega pa naj bo Jaly,« je rekel James in prikimal sem. »Oči, lahko začaraš, da bo na njeni kletki pisalo Jaly?« je Lily navdušeno vprašala. »Ej, jaz sem specialistka za to,« je rekla mami malce užaljeno in potegnila palico iz žepa. Nekaj je zamrmrala in čez nekaj trenutkov je bil na kletki prelep napis: Jally. »Za kaj pa si napisala dva L-ja?« sem jo vprašal. »Ker, če ne bi imel jutri težave s Hermiono. Tako je bolj pravilno.« je rekla in se zasmejala. »Ura je že devet. Hop, hop. Gremo spat jutri se moramo zgodaj zbudit.« je rekel oči, zaželeli smo si lahko noč in prvič sem z veseljem šel spat, ker grem jutri na Bradavičarko.
Tako, no upam, da vam je všeč. Še vedno pišem v svojem slogu: Dolgi deli. Vsaj meni se zdi, da je bralcem boljše, da so deli malo daljši kot pa kratki. Imam prav? No, ne pozabite komentirat kako vam je všeč:speech_balloon:, lajkajte, če vam je všeč:heart: in naročite
se, da ne zamudite ostalih delov:bell:

LY, Ulala:kissing_heart: