Pozdravljeni Pilovčki/ke danes objavljam moj 1. del romana IGRA .Prva dva sem sicer že objavila, a kot neregistrirana, zdaj pa sem dodala še nakaj popravkov.
Uživajte v branju!


Starejši moški na mizo položi leseno šahovnico in na eno stran počasi postavi bele figure, na drugo pa črne. Nikamor se mu ne mudi, zato si vzame čas in jih lepo poravna. Udobno se namesti v naslanjač in pogleda svojemu nasprotniku v oči. "No pa začniva z igro" šepne.

Beatrice
Sedela sem na robu stolpiča in navzdol gledala mogočno obzidje gradu, za katerim so se razprostirali prelepi širni pašniki, na katere še nikoli nisem stopila. Moje misli pa niso bile prav nič lepe, saj sem razmišljala o skoku s stolpa in o tem, kako bi z vso silo priletela ob mrzla tla in nikoli več obstajala.
Tedaj pa me je iz razmišljanja predramil klic.
"Beatrice takoj se prikaži, mudi se že na ples!" Zavzdihnem in splezam po lestvi navzdol in ravno ko se po prstih hočem spraviti v svojo sobo, se zaletim v mamo, ki me z ogorčenjem v očeh premeri in očitno nejevoljna pripomni "Beatrice saj sploh še nisi plesno oblečena! Pa kaj je narobe s tabo!? "
Minaaaaaaaaa! " se zadere mama." Takoj pridi sem in pri priči uredi Beatrice, si razumela? "
Iz hodnika se izlušči drobna debelušna postava in priliznjeno ogovori mojo mamo." Seveda gospa grofica takoj jo bom uredila, da bo kot iz škatlice."
Grobo me povleče za roko odide mimo mame.
Ko prideva v mojo spalnico Mina tečno zavzdihne "Kaj si spet počela Beatrice? Saj nisi šla na stolpič ne? "in mi začne brskati po omari z oblekami. Ker ji ne odgovorim nadaljuje" Že prejšnjič nisem povedala tvoji mami, zdaj pa mi je skorajda ušlo," reče s tiho grožnjo v glasu. Jezno jo pogledam in sežem pod posteljo, ter ji v roko stisnem dva zlatnika. "Zdaj pa bodi tiho in pojdi iz sobe."
Nejevoljno me pogleda a se vseeno premakne na hodnik.
"Podkupnina je le podkupnina" si rečem.
Pogledam v omaro in iz nje potegnem svojo najljubšo oprijeto belo obleko, ki se odlično poda k mojim zelenim očem in zlato rumenim lasem. Na srečo je to dvoje edino kar sem podedovala od svojega očeta.
Lase si hitro spletem v debelo kito, ki mi pada na hrbet in stopim iz spalnice. Mina, ki me je čakala prislonjena ob zid mi pomigne, češ, daj, pohiti že malo. Pospremi me do bogato okrašega vhoda plesne dvorane, potem pa odide v prostore za služinčad.
V tistem trenutku, ko vstopim v dvorano, pa za hip opazim postavnega mladeniča s vranje črnimi lasmi...

Odlomek iz naslednjega dela:
... Iz temnega vhoda pridejo štirje stražarji, ki komaj obvladujejo mladeniča vklenjenega z verigami...

Upam, da vam je bilo všeč in prosiiim komentirajte