Ko je Nika po nesreči rekla, da ni še nikoli lovila, jo je Akiro vprašal "Kako to misliš, da nisi še nikoli lovila? Če si lisica je to življensko pomembno! Kaj si potem jedla? Travo?" In posmehljivo je odhajal. "Čakaj" reče Nika. "Me lahko ti naučiš lova?" Akiro najprej poskuša ignorirati Niko, a mu vest ni dopustila, da bi odšel in jo pustil. Akiro se obrne "Prav, vendar me boš poslušala in potem odšla in mi dala mir!" Nika obljubi, da bo odšla ko se navadi vse potrebno za preživetje. Akiro jo pelje na kraj z veliko malega plena. "Vidiš tistega zajca? Kako ga boš ulovila? Boš hitro tekla in ga lovila, ali se mu boš počasi približala in ga zagrabila odzadaj?" Nika iz prejšnje izkušnje odgovori "Počasi se mu bom približala!" Nika odgovori in poskusi. Akiro jo ustavi. "Stoj! Najprej poglej kako jaz lovim! Glej in se uči." Nika nima izbire kot, da počaka in gleda. Akiro se počasi približa zajcu in ga ulovi. "Izvoli. Pojej, da boš lažje lovila naprej." Nika, ki kot duša še nikoli ni jedla živali in le pila vodo, je nevede poskusila zajca piti, in lizati kot bi pila. Akiro je zgrožen gledal "Kaj pa delaš! Saj to ni voda! Sploh znaš jesti kulturno?" Nika se ustavi in reče "Pa pojej ti! Bom jaz praznega želodca lovila!" Akiro ji reče "Dovolj! Zdaj mi povej, zakaj se tako čudno obnašaš! Si morda z drugega sveta? Obnašaš se kot, da nisi še jedla!" Nika v jezi reče "Saj nisem!" Akiro začudeno gleda in reče "Kako nisi? Kako si potem sploh še živa?!" Nika reče "To te ne nič briga!" Akiro Niko jezno potisne v kot "Kdo si? Si morda kakšna vohunka ali kaj?" Nika počasi prizna, da je ena izmed duš, ki varujejo gozd. "Duša si?" reče Akiro. "Pa saj ne izgledaš nič podobna opisu duš!" Nika pove, da jo je zaradi pogostega pojavljanja med navadnimi živalimi, Stara duša Najo poslal na preizkus. "Ko je stari Najo ugotovil, da se rada pojavljam in pomešam med navadne živali, se je najbrž ujezil in me iz jeze spremenil v pravo lisico!" pravi Nika. Akiro presenečen reče "A tako! Zakaj pa nisi prej rekla!" med tem ji zajca razkosa na manjše koščke, da jih Nika lažje poje. "Izvoli, poskusi jesti zdaj!" Nika še vedno precej packasto je hrano, vendar ji končno uspe pojesti zajca. "Pa saj ni tako slabo kot sem mislila! Ampak moram najti način, da se vrnem med duše. Življenje navadnih živali ni tako lahko kot sem mislila." In tako vpraša Akiro, "Bi mi pomagal najti starega Najo, da lahko z njim govorim in ga prepričam, da me vrne med duše?" Akiro privoli in skupaj se lotita iskanja.