LOST IN THOUGHTS - 1. POGLAVJE: SANJE

Znašla sem se v temnem prostoru. Ogledovala sem si vse, kar sem videla. Prostor je osvetljevalo jutranje sonce, ki je svetilo skozi okno. Pomaknila sem se do omare in jo počasi odprla. Glasno je počilo in sunkovito sem se obrnila. Vrata omare so padla po tleh. Dolgo časa sem si ogledovala omaro, ko sem končno v roke vzela knjigo z rjavo platnico, na kateri je bil prah. Na platnici je pisal velik naslov ''Skok v preteklost''. Počasi sem jo odprla, ko pa sem prebrala prvo stran, pa sem ugotovila, da je to dnevnik. Na vsakem koncu zapisa v dnevnik je bila podpisana ''Sarrah Williams''. Zaprla sem dnevnik in ga odložila na bližnjo mizo. Ponovno sem si začela ogledovati prostor, kmalu za tem pa našla vrata. Pomaknila sem se do vrat in jih odprla. Tiho sem odšla po hodniku. Hodila sem po rdeči preprogi, ki je na nekaterih mestih imela narisane bele rože. Na koncu hodnika so bila vrata, katera sem počasi odprla in zagledala stopnice. Previdno sem odšla navzdol po stopnicah in prišla do velike kuhinje. Z zanimanjem sem si jo ogledovala in ponovno zagledala vrata. Ta so vodila ven. Odprla sem jih in odšla ven. Videla sem polno hiš in veliko ljudi. Zagledala sem dekle, ki je veselo skakalo naokrog skupaj s svojimi prijateljicami. Igrale so se z lutkami. Dekle me je zagledalo in se mi toplo nasmehnilo. Njen nasmešek me je pogrel in nasmehnila sem se nazaj. Skupaj s svojimi prijateljicami je stekla do mene in me pozdravila. Njen glas je bil nežen in tih. Prijela je mojo roko in me vodila do njene hiše. Pred hišo se je ustavila in mi ponudila piškot. Z užitkom sem ga pojedla in se ji zahvalila. Še vedno pa nisem vedela, zakaj me je povabila k njej in njenim prijateljicam in konec koncev ~ kje sploh sem bila. Vendar sem uživala v trenutku, ki se mi je dogajal. Veter je močno zapihal, jaz pa sem bila oblečena le v kratke rokave in dolge hlače. Dekle je opazilo, da me zebe in mi ponudila jakno. Nasmehnila sem se ji. Potem pa se je začela igrati s svojimi prijateljicami. Tudi meni je v roke potisnila lutko in me povabila k igranju. Privolila sem in še nekaj časa preživela z dekletom.

Kmalu sem se znašla v svoji postelji. Vse so bile le sanje. Vstala sem in odšla do ogledala, kjer sem si uredila pričesko in iz omare potegnila eno izmed mojih mnogih rdečih puloverjev ter dolge črne hlače. Zaspano sem odšla v kuhinjo in si pripravila zajtrk, med tem pa razmišljala, kaj naj bi mi sanje povedale. Kje sem se sploh znašla? Tista temačna stavba, v kateri sem se znašla, je bila dokaj skrivnostna. Nikogar ni bilo notri. Morda ima tudi dnevnik kakšen pomen v vsej tej zmedi. Nisem se dobro spomnila, ampak vedela sem, da se je dnevnik – preden sem ga vzela v roke, močno svetlikal. Morda je bila Sarrah Williams nekaj posebnega. Morda je bila lastnica tiste hiše. Možnost pa je bila tudi, da je bilo tisto dekle Sarrah. Nekaj trenutkov sem mirno razmišljala o tem in zraven z užitkom jedla kosmiče z mlekom, na kar sem se spomnila, da imam tisti dnevnik ''Skok v preteklost'' tudi sama doma. Stekla sem v svojo sobo in v enem izmed mnogih predalov moje omare, privlekla na plano ta dnevnik. Previdno sem ga odprla, videla pa sem le prazne strani. Nisem vedela, kaj naj bi to pomenilo.

Prva stvar, na katero sem po kratkem premisleku pomislila je bila ta, da je nekdo morda odtrgal strani iz dnevnika, navsezadnje sem prebrala le prvih nekaj strani. Dnevnik sem ponovno vzela v svoje roke in si ga natančno ogledovala. S prstom sem potegnila črto po platnici, po kateri se je nabiral prah. Pogledala sem naokoli in zagledala črn kemični svinčnik, spreletela pa me je misel, da bi v dnevnik nekaj napisala in videla, če se bo kaj zgodilo. Dnevnik sem odložila na svojo pisalno mizo in se pomaknila do črnega kemičnega svinčnika ter si ga vzela v roke. Kar je bilo čudno pri pisalu je bilo to, da ga do zdaj nisem nikoli videla, tudi, če nisem zelo pozorna na svoja pisala, kakšna so, sem bila tesno prepričana, da to pisalo nikoli ni bilo tukaj oziroma, da sem ga sploh kdaj imela. Na njem je bilo napisano le nekaj osamljenih besed. ''SW soul'' sem potihoma prebrala in si še malo pogledala napis, potem pa v roke vzela dnevnik, ki naj bi pripadal Sarah Williams, ter notri napisala prvo poved. »Sem Caroline White, stara sem 15 let, dnevnik pa sem našla po naključju v stari omari…« že sem hotela nadaljevati, ko se je moja knjiga močno zasvetila v soju bele svetlobe, ki me je spominjala na mesečino, na noči, ko je vse tiho in svetlo od lunine svetlobe, ko veter nežno plapola po zraku in listje z dreves nežno uhaja ter v ritmu vetra pleše po zraku. Obdana sem bila z rumenimi ter belimi bleščicami, pred očmi pa se mi je za trenutek zameglilo, kaj pa je bil vzrok tega, pa nisem vedela. V roke sem vzela svoje pisalo, ki sem ga takrat, ko se je soj svetlobe pojavil, vrgla po tleh, ko pa me je ta rahlo stresel, v dnevniku pod mojo povedjo pa so se začele pojavljati besede. Beseda za besedo se je zapisovala pod mojimi in se počasi spreminjale v skrivnostno poved, po telesu pa me je spreletel in oblil žarek strahu in radovednosti.

~~~
Živjo Pilovci!! Po dolgem času sem končno spet dobila navdih za pisanje zgodb, sicer sem bila v veliki dilemi (o kateri več povem potem). Kdor je tukaj že od 2021 se morda spomni, da sem to zgodbo objavila tudi na svojem prejšnjem profilu, a ker sem spet dobila navdih za pisanje te zgodbe in si jo želim nadaljevati pisat, sem jo malce popravila, dodala več besedila in nekaj popravkov ter objavila prenovljeno verzijo prvega dela Lost in thoughts. Ta del je sicer krajši, kakor delam dele dolge po navadi, a mislim, da tej zgodbi bolj pripadajo tako dolgi deli. Zdaj pa o tisti dilemi. Pred približno pol leta sem pisala eno zgodbo Story of my life in naredila kar nekaj delov, a potem končala, ker sem izgubila navdih. Potem sem pred nekaj dnevi našla navdih za še eno zgodbo in pričela pisati ampak sem kmalu končala, ko sem našla to zgodbo. Na koncu pa sem razmišljala, ali bi nadaljevala tole, story of my life ali tisto, ki sem jo na novo začela. In zmagala je tale zgodbica.
Upam, da ste uživali med branjem, sama sem med pisanjem neizmerno.
Vsak lajk in komentar veliko pomenita, navsezadnje pa tudi samo ogled!!

Upam, da vam je bila objavica všeč.
Lysm, Shine