Odprla je oči, a vanje je zarezala gosta tema, počutila se je slepo in oči so jo sčemele.
"Halooo?" je zakričala, a odzval se je le njen odmev. Po uri molka in tišine, ji je slednje pričelo pritiskati na ušesa, počutila se se utesnjeno. Ko je kar naenkrat zaslišala fantovski glas, ki je pravil: "Vidim te." kako, si je mislila in ga to tudi vprašala:, "Kako le?" zrla je v temo, a začutila je toploto, bilo je telo so govorca. Dihalno je počasi in umirjeno. Nazadnje je le odgovorilo: "Čutim toploto." zazevala sem.
"Prosim, primi me." je rekla. Prijel jo je za njeno malo in mrzlo roko, ona pa je prijela njegovo toplo. "Kdo si?" je vprašala. Odgovor se je glasil: "Jaz sem Will, sledi mi. Prihajam iz kraljestva Kriilov in prišel sem te rešit."
"Jaz sem Myja." se je predstavila. In ga poskušala ugledati, njegove tople roke so jo grele. V tej jami je namreč spala že teden dni in roke ter vso telo je imela povsem ledeno. "Kam greva?" se je še pozanimala. Will ji je odgovoril: "Peljem te v svoj dom, tam boš na varnem." Ko ji je to povedal jo je njegova prijaznost ogrela, zardela je.
"Zakaj to počneš?" ga je vprašala in njegovo roko močneje prijela. Prišla sta do svetlobe in ugledala je njegov obraz, bil je Bled in njegovi lasje so bili črni, kakor njegove oči. Odgovoril ji ni, samo nasmehnil se je. "Uau! pred njo je stala kamnita hiša z glinenimi strešniki, njena okna so bila majhna in zastrta z belimi zavesami. " Je to tvoja hiša? " je po dolgem molku vprašala Myja.
"Ja." ji je prijazno odgovoril. "Pridi." povlekel jo je za roko, ponovno je zardela in njen pogled je zdrsnil k njunima sklenjenem rokam, nasmehnila se je. Stekla sta in njun pogled se je staknil pred hišo, ko se je Myja nasmehnila ji je Will nasmeh vrnil.