Pozdravljeni! To je moja nova zgodba in upam, da boste uživali.:relaxed:
______________________________________

*i*Uvod:*i* Ste kdaj pomislili, da je na svetu toliko nasilja, trpljenja in nedolžnih žrtev? Maya je. Veliko je mislila o tem. V bistvu zelo veliko. Vsak dan si je zaželela, da bi bil boljši. Milejši. Pravičnejši. Hotela je spremenjen svet. Hotela *i*ga je*i* spremeniti. Sama. Ampak, le kako bi ji to uspelo... Sami, desetletni deklici, ne bi uspelo ustaviti niti njenega mesta, kaj šele celega sveta!

______________________________________
*b*1. poglavje*b*

*i*MOJ DNEVNIK MIRU*i*, je bilo zapisano na prvi strani lepo urejenega zvezka na katerem je bila prilepljena slika Super muce, borke za mir. (no, tako ji je rekla Maya) *i*Dnevnik miru*i* je bil namenjen vsem idejam za spremnitev sveta: dobrim, slabim... celo norim! *i*Le, da je ideja.*i* si je vedno govorila.


~•~


Maya je vsak dan videla ogromno nasilja. Na ulicah, v šoli, ned nakupovanjem v trgovini... A nihče ni ničesar naredil. Ljudje so šli mimo, kot, da se nič ne dogaja! Kot, da nihče ne opazi. Kot, da je zanje nasilje nevidno. To ni bilo nič posebnega za njeno mesto. New York je hitro mesto in ljudje nimajo časa za takšne reči.
Ko je tako šla z mamo v trgovino, sta ponavadi šli samo mimo, Maya pa je s zanimanjem in sočutjem opazovala dogajanje.


~•~


Maya si je sobo delila z mlajšim bratom Tommyem. Imela je tudi dva starejša brata - Mika in Alexa. Bila sra precej nesramna ter dajala občutek večvrednosti. Njena mama Margareth je delala v najboljši službi (vsaj tako pravijo). Bila je menedžerka pri različnih pevcih in igralcih, zato je pogosto ni bilo doma. Njen oče Stephen je delel od doma. Ves čas je moral biti na računalniku in tipkati oglase. Računalnik je bil povezan z nekaj zasloni v mestu, tako, da so tudi tej službi zavidali. Mayi pa to ni bilo všeč. Računalnik je bil zanjo le pripomoček za širjenje nestrpnosti ter nasilja.
Oče je od jutra do večera predvajal oglase, delal svoje in se pogovarjal z vsemi, razen z njegovimi otroci. Tudi mama bi se lahko malo več ukvarjala svojo družino! Tako pa pride nakajkrat na mesec domov, potem pa nazaj.

~•~

Ko je Maya tistega večera odšla v sobo, se je - kot vedno - usedla za mizo in začela pisati v *i*Devnik miru*i*, kar se je danes odločila...

*i*Dragi dnevnik miru, odločila sem se, da bom poskusila rešiti vsak spor in pomagati ljudem, kolikor je v moji moči. Poskusila bom rešiti ta svet. Nekje že mora biti pot, la najti jo je treba!*i*


*i*Maya XX*i*