Pisalnica
Hej vsi, to je moja prva zgodba in upam da vam bo všeč...
Zaman sem zvonila in potem še trkala po babičinih vratih, v katerem je živela že več kot 40 let. Obupana sem se usedla na prvo stopnico. Nekaj časa sem tako sedela, ko sem zaslišala, da nekdo šepa navzgor po stopnicah.Sedela sem in poslušala tisti ritmični rs- rrrsss, rs- rrrsss. Na zavoju stopnic se je pojavil fant v črni trenirki. V roki je nosil košarkaško žogo. Gotovo sem ga presenetila, ko sem tako sedela, kakor odrevenela v tišini in polmraku stopnišča.
>Oh<, je dejal.
>Ja, hmm<, sem dejala.
Stopil je korak nazaj, jaz pa sem se dvignila.
>Babico čakam<, sem dodala.
>Aha<, je rekel. In še: >Razumem.<
Ni slabo, za začetek. Redkokdaj srečam koga, ki me razume.
>Greš na obisk?<, sem vprašala. Možgani so se mi prebudili in začela sem razmišljati, h komu bi lahko prišel.V bloku je živelo nekaj mladih družin in nekaj več upokojenih parov plus babica Milena. Vse sem dokaj dobro poznala.
>Radovednost iz navade.<, sem še dodala z opravičujočim nasmeškom, da sem ga to sploh vprašala.
>Stanujem zgoraj<, je rekel in šepaje nadaljeval po stopnicah.
Upam, da vam je bil prvi del všeč, kmalu lahko pričakujete že 2. del.
Zaman sem zvonila in potem še trkala po babičinih vratih, v katerem je živela že več kot 40 let. Obupana sem se usedla na prvo stopnico. Nekaj časa sem tako sedela, ko sem zaslišala, da nekdo šepa navzgor po stopnicah.Sedela sem in poslušala tisti ritmični rs- rrrsss, rs- rrrsss. Na zavoju stopnic se je pojavil fant v črni trenirki. V roki je nosil košarkaško žogo. Gotovo sem ga presenetila, ko sem tako sedela, kakor odrevenela v tišini in polmraku stopnišča.
>Oh<, je dejal.
>Ja, hmm<, sem dejala.
Stopil je korak nazaj, jaz pa sem se dvignila.
>Babico čakam<, sem dodala.
>Aha<, je rekel. In še: >Razumem.<
Ni slabo, za začetek. Redkokdaj srečam koga, ki me razume.
>Greš na obisk?<, sem vprašala. Možgani so se mi prebudili in začela sem razmišljati, h komu bi lahko prišel.V bloku je živelo nekaj mladih družin in nekaj več upokojenih parov plus babica Milena. Vse sem dokaj dobro poznala.
>Radovednost iz navade.<, sem še dodala z opravičujočim nasmeškom, da sem ga to sploh vprašala.
>Stanujem zgoraj<, je rekel in šepaje nadaljeval po stopnicah.
Upam, da vam je bil prvi del všeč, kmalu lahko pričakujete že 2. del.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
waw! Zelo zanimiv začetek zgodbe. Res dobro pišeš, vendar ti bom vseeno priložila še nekaj nasvetov ;)
- namesto teh znakcev >oh<, uporabljaj tole: "oh". Če se boš kdaj odločila pisati v wordu najdeš tudi znakce podobne takšnim: 》oh《, (ampak jih brez worda ne uporabljaj (vsaj po mojem mnenju ne) saj niso tako lepi :/)
- morda malo bolj opisuj. Naprimer: in potem še trkala bo babičinih starih lesenih vratih, ki se bodo po vsej verjetnosti vsak čas zrušile.
Ne pa preveč opisovat, potem zgodba ne bo tako zanimiva.
To je to :)
Res super zgodba, komaj čakam na nov del!
- namesto teh znakcev >oh<, uporabljaj tole: "oh". Če se boš kdaj odločila pisati v wordu najdeš tudi znakce podobne takšnim: 》oh《, (ampak jih brez worda ne uporabljaj (vsaj po mojem mnenju ne) saj niso tako lepi :/)
- morda malo bolj opisuj. Naprimer: in potem še trkala bo babičinih starih lesenih vratih, ki se bodo po vsej verjetnosti vsak čas zrušile.
Ne pa preveč opisovat, potem zgodba ne bo tako zanimiva.
To je to :)
Res super zgodba, komaj čakam na nov del!
0
Moj odgovor:
jokam se
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Sama doma
Sama sem doma moje mami in atija ni, sestra je en krožek končala že pred pol ure, pa starši vejo, da je tam in da jo morjo pobrat, me fuuuuuuul skrbi da se jim ni kej zgudil, nobenih kontaktov nimam razen babi k žvi zraven nas, pa je ni pa zravn ns žvijo tut moji bratranc pa sestrična pa njeni, sam tut njenih ni doma. nobenih kontaktov nimam, razen maminega outlooka k pa mal slabo dela, ni jih pa doma kakih 2 uri odkar sem jaz prišla dam, in zdej jokam. kva nej nardim
