Uvod



Zmeraj sem bila prepričana, da je moje življenje obupno. Če ni bilo po moje, sem bila takoj užaljena.
A to je trajalo le do mojih dvanajstih let. Sedaj sem prepričana, da je bilo moje življenje pred njimi popolno.
Najhuje pa je, da se meni enakim zdi, da sem prava srečnica, ker sem živela celih enajst let normalnega življenja.
Ne vem več, če si želim ostati tu in se celo življenje skrivati, ali oditi ven in umreti. Sem v obupnem položaju. Če ne bi imela cilja, bi se z veseljem poslovila od življenja. In to se bo tudi zgodilo, če mi ne bo uspelo.




Prvi del je zelo kratek, ker je pač samo uvod.
Vrjetno bodo novi deli prihajali vsak teden, ampak ni nujno.
Plis povejte kako se vam je zdel in kako bi se lahko izboljšala.
Hvala!