Okoli njiju se je vil oblak gostega dima, sivega od pepela. Sililo ga je na kašljanje in trenutek meglene okolice je izkoristil, da je Feyi izmaknil prstan. Ni kričala za njim ali mu ga poizkušala vzeti. Le mirno je stala in ga opazovala.
Zarežal se je in se začel premikati stran od roba klifa. Ni bila vredna prstana.
Naslednji trenutek, katerega se je zavedal je opazil svojo roko. Ovita je bila v ogenj, ki je žarel v zlati bravi.
Zakričal je od bolečine in se ozrl po roki. Ogenj mu je posnel vso kožo tako, da je gledal krvavo meso svoje roke. Kri je debesedno izparevala v zadimljeno ozračje, meso pa se je počasi spreminjalo v pepel. Gledal je kako pepel odnaša stran od njega in kako se meša z vetrom. Ni imel glasu še za poslednji krik, ko je njegovo telo zagorelo v mističnem ognju. Zlati ognjeni zublji so ga požirali in počasi so v pepelu izginjali še ostali deli telesa. Ko je izgorel njegov sleherni delček so se plameni polegli.
Prstan je padel na tla in njegov zven padca ob kamen je odmeval po globoki soteski, ki se je razezala pod klifom. Feya je pohitela in se sklonila k prstanu. Prstan iz Adamasa je bil še topel, je opazila, ko ga je prijela. Previdno si ga je nataknila na roko in lahko je občutila, kako se nebeči ogenj pretaka po njeni krvi. Toda kljub temu, da ga je ravnokar verjetno rešila svet se ni počutila vredna prstana. Rešila ga je pred lastnim bratom.
Začutila je, kako se ji teža njegove smrti zgrinja na ramena. Nepremično je klečala in strmela nekam v daljavo. Ni se premaknila niti, ko je začutila težke solze, ki so ji močile lica.
"Ne briši si solz," ji je nekega dne rekel Tuiel, ko je imela le okoli dvanajst let, "ko so polne solz, tvoje oči izžarevajo moč. Vsi se lahko delamo močne, ampak pravo moč ima le tisti, ki zna pokazati tudi svojo britkost."
Takrat sem mu je le nasmehnila.
"Tuiel, bratec dragi" je zaihtela tiho in pustila, da je veter, ki je sekal najvišje vrhove, odnesel te besede. Nato je zbrala moč, da je vstala in se še enkrat zazrla v daljavo. Videla je, kako so luči oddajale medlo svetlobo za hribom, kjer je bil njen dom. V katerega se ne bo nikoli več vrnila. Vedela je, kaj je prav. Globoko je vzdihnila in iz prstana, ki je bil del nje in je takoj vedel, je butnil zlat ogenj. Ni občutila bolečine. Preden je njen brat lahko izginil v Medzvezdje, je moral ogenj iz njega izžgati vse grehe. Ona ni nikoli grešila in zdaj je občutila le rahlo ščemenje na goli koži.
"Moje delo tukaj je končano" je zašepetala, nato pa izginila za vekomaj. V nebeškem ognju.
Takoj, ko je izginila je ogenj ugasnil, Na tleh se je v mesečini polne lune lesketal le še prstan. Lesekt se je širil in širil, nazadnje pa prstana ni bilo več. Ampak ta ni izginil v Medzvezdje, temveč k novemu varuhu prstana.
Ki bo obrnil na glavo vse, kar je kdaj obstajalo.
Heyy, nova zgodba je tukaj. Deli bodo prihajali ven enkrat do dvakrat tedensko, ko bom imela čas za pisanje. Seveda le, če bo požela zanimanje.vZelo bom vesela kakšnega lajka in mnenja o vsem skupaj.
Odgovori:

Love it :heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::blue_heart::purple_heart::purple_heart::purple_heart:
Moj odgovor:

Svetovalnica
krize po svetu (vpliv na mojo izbiro poklica?)
stara sem 13 let. res bi bila vesela vsem, ki bi mi znali pomagati :) torej: zadnje čase me kar malo skrbi zaradi družbe v kateri živimo. po svetu se dogajajo vojne, in hude krize, in vedno več razmišljam, kaj bi bilo, če bi vojna prišla do slovenije. tudi v novicah, po spletu je vedno več člankov o smrtnih nesrečah na smučiščih, umorih, napadih... vse skupaj me je zadnje čase precej pretreslo, a hkrati videvam, kako smo ljudje pomembni, vsi za enega, eden za vse. a vedno večkrat me zajame strah, o izgubi svojih bližnjih, in v glavi se mi pojavljajo grozni scenariji. vedno več razmišljam, kaj v primeru smrti narediti, pa tudi o tem, kako bi se branila, če bi me kdo fizično napadel... večkrat sem avtomatsko razmišljala o bljižnici iz šole, ki bi jo ubrala, da bi se obranila, če binad nas izvedli teroristični napad, ali kaj posobnega.
ampak, tu je še druga zgodba. ker sem sedmi razred, in čas teče preej hitro, vedno več razmišljam o svoji poklicni poti, a me pri tem marsikaj ovira. na TVju sem videla napovednik za dokumentarni film o stevardesah: kako suhe s morale biti, o tem da so jih vsak mesec tehtali, da so jih nekateri potniki v letalu zagrabili/ udarili po zadnjici, ker za to menda niso imeli prepovedi... vse to me precej straši, sploh zato, ker se je v širšem krogu poklicov ki bi me zanimali znašel tudi poklic talne/zemljske stevardese. enako je s poklcom mesarja/ delavca v klavnici/ delavca v mrtvašnici. *i*'to ni tako nedolžen poklic....'*i*, *i*'te ljudje imajo kasneje hude travme...'*i* razmišljam kako krut je svet, da imajo ljudje travme zaradi svoje službe, načina pridobivanja denarja. in če denarja ni, ne preživiš lahko. kot da bi živeli nekakšno suženjstvo.... med ideje za moj poklic je v moji glavi pot našla tudi psihološka izobrazba, a me skrbi, da bom zaradi težav drugih ljudi tudi sama imela hude težave, zlasti psihične... da bi prenehala spremljati novice je praktično nemogoče, ker bom v vsakem primeru izvedela vsaj tretjino tega. takih stvari ne gledam prostovoljno, ampak mi jih povedo drugi, ko je prižgan TV naključno vidim poročila, marsikaj preberem tudi na pilu, a spletne strani nimam namena zapustiti (sem registrerana pilovka). govori se tudi po šoli, nekdo mi nekaj pove kot zanimivost, o vojnah se učimo v šoli.... z nikomer se ne bi pogovorila, ker me nihče ne razume. morda mi bo kdo dal nasvet, naj zadevo povem staršem, a ne poznajo veliko moje 'notranjosti' saj več časa držim zase marsikaj. zato ne vedo, da se poglabljam v notranjost svoje duše, iščem samo sebe, in ugotavljam razloge za svoje strahove. nazadnje, ko sem staršem omenila, da se pogovarjam sama s sabo, mi niso verjeli. oči pravi da 'ni o čem razmišljati' in je kar se tiče tega v nestrinjanju z mano, a tega ne, ve, ker ne ve za vse moje misli. psihologa ni šans da bi dobila, ker bi morala v tem primeru prej vse pojasnit staršem, a me, kot sem rekla ne razumejo (a za to niso sami krivi). starša bi mi rekla, naj se s tem ne obremenjujem, in težava bi bila po njuno zaključena. v šoli se hodim pogovarjat k eni od učiteljic, ampak ji tega ne morem zaupati, in običajno niti nisva sami. v šoli pomoč praktično ni mogoča, ker tudi svetovalna delavka ni kaj prida. kot sem rekla, doma tega ne bom omenila..... to preprosto ne gre iz moje glave
hvala vsem, ki mi boste pomagali <3
XoXo
Obvestila
DODATNE UGODNOSTI ZA NAROČNIKE
Naročniki revije Pil, pozor!
Na Pilovi spletni strani imate naročniki revije posebne ugodnosti. V klepetalnici lahko z drugimi naročniki klepetate v ločeni sobi klepetalnice, ustvarjate teste v Galaksiji testov ter na vseh forumih objavljate fotografije in risbe.
Vse, kar potrebujete za aktivacijo ugodnosti, je naročniška številka.
Naročniško številko dobiš na e-poštni naslov, ki si ga vpisal/a na naročilnico. Dostop do dodatnih vsebin za naročnike lahko aktiviraš tudi tako, da vpišeš ime in priimek plačnika naročnine (to je najverjetneje eden od staršev oz. skrbnikov). Če številke nikakor ne najdeš, piši na revije@mladinska-knjiga.si in ti bomo pomagali.
Kam vneseš naročniško številko? Klikni desno zgoraj na svoj vzdevek in izberi “Dostop za naročnike” ali pojdi direktno na povezavo https://www.pil.si/mojprofil/aktivacija.