hej
to je ubistvu tista zgodba ka sm jo že objavla sam zej jo bom pod rdrugmu naslovom ker je bil prejšn...pač ni bil povezan z zgodbo
uživite v branjuče še niste prebral:wink:
-------------------------------------------------------------
Zbudila sem se ob zvoku budilke. Pogledala sem uro: 7.15. Hitro sem vstala in si šla v jedilnico pripravit zajtrk. Pogledala sem na TV, če ja kaj zanimivega. Reklame, oddaje, vremenske napovedi…Nič. Ko sem pojedla zajtrk, sem se preoblekla in šla v šolo. Na poti v šolo sem razmišljala kaj bo danes za malico, ko je moje razmišljanje prekinil Cedrik.
»Oj Cleo, kako si?«, mi je rekel ves navdušen.
»Dobro, ti?«, odgovorila sem mu z najlažjim odgovorom, ki sem se ga spomnila.
»Tudi. Hej imaš danes čas?«.
»Em…mislim, da ja. Itak staršev ni doma, sestra je pa v dijaškem domu, zato lahko, ja.«, večino časa sem bila sama, zaradi služb, ki sta jih imela starša.
»Super, imaš čas ob 16.00?«.
»Ja, imam. Park?«.
»Ja, super. Se vidiva! Vmes ti še kaj napišem!«, poslovila sva se in vsak šla v svojo smer, ker sva bila v različnih razredih.
Prva ura je bila razredna. Imeli smo matematiko, eno id mojih najljubših, zato sem se veselila.
Ura matematike je šla hitro mimo. Naslednja ura…zgodovina. Hm, nimam besed. Jo bom že preživela. Ura zgodovine se je vlekla.
Ko se je zgodovina končala, sem hitro stekla k razredu v katerem je bil zdaj Cedrik. Tudi on je hitro pritekel ven iz razreda in se zaletel vame.
»Ups! Sori.« je hitro rekel. A vedela sem, da je bil vesel. Jaz sem že od zmeraj vedela, da sem mu všeč, a jaz nisem čutila enako do njega.
»Saj je v redu«.
»Še kar velja za danes?«.
»Ja, itak!« sem odgovorila, tokrat bolj navdušeno. Ampak , ko me je to vprašal zdaj, po tem, ko se je zaletel vame se mi zdi drugače…Kot, da bi bila…… zaljubljena.
»Super, greva na malico?«.
»Ja, greva.«. V tišini sva se odpravila na malico. Ko sva vzela malico, sva se usedla na najbolj mirna mesta v jedilnici.
»Hej, kaj delaš?« me je vprašal Cedrik.
»Hm. Jem, kaj pa?« sem mu odgovorila s polnimi usti.
»Ne, mislim, kaj razmišljaš?« se je nasmehnil.
»Em…« hotela sem mu povedati, da razmišljam o njem, a mi je bila nerodno, zato sem odgovorila z lažjim odgovorom. »Pozabila sem, ko si me `prebudil` iz misli.«.
»Aha, ja.«.
Zdela se je, kot da mi ni verjel, a je še vseeno pokimal.
»Hej, kdo je tista punca, ki te gleda?«
»Moja bivša prijateljica.«
»Aha, ime?«
»Zally!« sem se hitro spomnila.
»JA!?«, je Zally hitro pritekla, »Kaj?«
»O, ti si Zally« se je moj prijatelj zlobno nasmehnil.
»Luštkan si.« je bivša prijateljica pisknila in Cedriku je zloben nasmešek zbledel z obraza.
»Ti tudi« in pogovor je trajal, tako dolgo, da sem začela razmišljati.
Razmišljala sem o različnih stvareh, ker nisem hotela poslušati pogovora.
Še vedno sem vse slišala. Poskušala sem razmišljati o odbojki (ki mi ni bila všeč), šoli, morju, sestri…Ko sem prišla do sestre sem se ustavila. Pogrešala sem jo. Ko je prišla v obdobje najstnice je bilo samo: telefon, telefon, telefon. Pogrešala sem pravo njo. Prave nje ne bom nikoli več videla.
Moje razmišljanje je prekinil Cedrik.
»Hej!«
Potem je zazvonil šolski zvonec.
DRIIIIIING
»Sori, moram it!« in sem jima ušla.
---------------------------------------------------
lp,Pigi:pig2: