Hej odločila sem se da napišem eno zgodbico. O moji pokojni:sob: ovčki Vivi po imenu. Imela sem jo zelo rada in je na žalost ni več:sob:. Zato bom to zgodbo posvetila njej. Vedno bo v mojem srcu:heart:! Ok dovolj mojega jokanja gremo na zgodbo...
______________________________________________

Komaj sem prilezla iz mamice. Odprla sem svoje majhne očke in se ozrla po travniku. Bila sem zelo lačna. HOČEM JEST MAMI! Ampak mami ni bilo. Ni mi dala mleka... Dokler me nista našla dva človeka. Dve punčki. Ena majhna ena večja. In pa še en ogromen gospod. Zame je bil prevelik. Vsi so me hoteli cartati...vsi razen mami. Nekaj časa nisem jedla bila sem slabotna. Bližala se mi je smrt. Dokler mi niso pomagali. Na srečo so moji lastniki videli kaj je narobe. Tisti veliki stric je prijel ovco sicer ne mojo mamo ampak drugo ovco. Vseeno mi je bilo kdo ali kaj samo da je. In tako sem jelda nekaj dni. Potem pa je ta ovca postala slabotna...