hojla! hehe sm kr exited zdele k bom začela tole pisat
udobno se namestite pa bomo kr začelii<3
edino prvo malo uvodne besede:
torej, zgodba je po resničnih dogodkih, po stvari ki so se meni dogajale v življenju in se mi še vedno. vbistvu je neke vrste nadaljevanje moje prve zgodbe 1 let in pol mojga lajfa, ampak sem se odločila da začnem novo zgodbo kr je nekak čist drugač kokr je blo prej, moj lajf se spremeni. ja, zdej če pomislim nism vas mislna travmatizirat z naslovom, sploh ni mišljeno kokr da nimam ljubezni v lajfu. zgodba pa govori o moji ljubezenski "drami" (boste že ugtovl da znam zlo delat dramo vn iz mojih crushov).

_____________________

se spomnite tiste modre kuverte, v kateri sm narisala nekaj ljubezenskih slikic in nekaj napisala, in sem jo hotela dati svojemu bivšemu fantu za božič, potem pa sem se v zadnjem trenutku premislila in iz kuverte strgala samo bonbone, pisemce pa pustila doma? no, tistega dne ko sva šla narazen sem se odločila, da jo bom dala svojemu naslednjemu fantu, pa čeprav nisem imela pojma kdo to bo...
zame so se stvari kar precej spremenile, ko sva šla z žigatom narazen. gledanje na telefon, potem pa se spomnim, da se nikoli več ne bo pojavilo ime žiga in srček zraven. poizkušala sem pozabiti nanj in začeti razmišljati o drugih fantih. dejansko napisala seznam fantov, "ki bi lahko bili moji bodoči crushi" lol. to se zdj sliši ful cringe.
na treningih je bil en fant iz paralelke, takrat ga nisem tako dobro poznala. učasih sva se smejala skupaj na treningih, nikoli pa v njem nisem videla česa takega, kar bi me pritegnilo.
do nekega dne, ko se je zame vbistvu use začelo. tistega dne sem plačevala članarino, in sem dala denar trenerju, ki je rekel "danke schon" (pomeni hvala po nemško) in sm bla js tko haha ni kej. potem je rekel "mogla bi reči bitte schon" (pomeni prosim). zasmejala sem se. on se mi je nasmehnil nazaj. saj vem, bil je samo na smeh. ampak bil je poseben, velik, tak ki je dolgo trajal in takšen ki ti ogreje srce.
takrat nisem vedela, da je to začetek. toda o lukatu sem začela vse več razmišljati. nekega dne ko sva na treningu nekaj vadila, potem pa sva končala in pogledala trenerja. luka je stal za mano. v tistem trenutku sem si zaželela, da bi me objel. kar naenkrat, iz lepega. kar čutila sem ga na sebi. vendar seveda me ni objel.
s časom je začel bolj in bolj lesti v moje srce. ko sem ga zagledala na hodniku, mi je srce poskočilo. toda moje srce je prehitelo moje možgane, ki še niso dojeli da postaja vse bolj in bolj poseben od drugih fantov zame.
začel je vplivati na moje počutje, želela sem več in več govoriti z njim. nisva se poznala preveč dobro, v šoli nisva govorila. govorila sva samo na treningih.
spraševala sem se, kaj čutim do njega. nisem razumela. to ni mogla biti ljubezen, niti zaljubljenost, ker enostavno sem se spominjala kako močno je mojo glavo razburkal žiga, to pa ni bilo niti malo tako močno.
na začetku nisem nikomur povedala. zdelo se mi je, da to ne more biti zaljubljenost, da mi ne more biti všeč. premalo se poznava, ni moj tip... po izgledu se je kar precej razlikoval od drugih fantov, ki so mi bili všeč.
moji možgani so bili zmedeni do konca, toda ker so bili tako zaposleni z premišljevanjem o tem, kaj čutim do njega so usaj pozabili na žigata.

______________________________
kako se vam je zdelo?
priznam, da tole ni vrhunsko, sploh ker je prvi del in še ni tako zanimivo ker se še ni toliko dogajalo... ampak obljubim da bo vsak del bolj zanimiv
no, lepo se imejte in uživajte, tisti ki imate počitnice, ostali pa potrpimo še malo!