snofi
Naslednji Pil izide 4. februarja

Nova številka
Januar 2022

Revija
Izid: 7. 1. 2022
pepca oblacek

Pisalnica - DIVJE SANJE 1. del

DIVJE SANJE 1. del

5
1. POGLAVJE: Bella
Preletela sem napis »1.a razred« in veliko otroških risb. Trikrat sem veselo potrkala ter si na hitro popravila svojo dolgo svetlo modro obleko. »Naprej!« Je rekel nežen glas gospe. Roko sem stegnila proti plastični ter umazani kljuki. ˝Ta šola res rabi prenovo.˝ Sem pomislila in medtem že odpirala vrata. »Princesa Alice!« So zaklicali otroci, stekli iz svojih mest ter mi padli v objem. »Ne otroci, ne kličite je princesa Alice ampak princesa Collins!« Jih je takoj popravila učiteljica. Otroci se za učiteljičine besede niso zmenili, ter me še naprej objemali. Učiteljici sem se nasmehnila ter ji s tem želela povedati, da me ne rabijo tako klicati. »Kaj pa delate?« Učiteljičine oči so se bleščale od tega, kako so me otroci veseli. Ni se mogla nehati smejati. »Likovno umetnost imamo!« Je rekla svetlolasa punčka in stekla k mizi. »Ja, rišemo kaj bi radi bili po poklicu!« Na široko sem se nasmehnila ter preletela njihove risbe. »Zelo so lepe!« Narisali so od gasilcev, do pevcev, kuharjev in še veliko drugih stvari. Pri punčki z svetlo rjavimi lasmi sem se ustavila za malo dlje časa. »Jaz želim postati igralka!« Je šepnila. Na sliki je bila narisana ona kako deva avtograme, ter je oblečena kot prava popularna zvezda. »Res?« Sem odvrnila z solzami v očeh. Z rokami sem si jih hitro malo obrisala ter zopet poslušala njen nežen glasek, ki je rekel: »Ja, jutri me bosta starša peljala na avdicijo za film! Res sem vesela, da mi bosta izpolnila to željo!« Solz v mojih očeh se je nabiralo vedno več. Strmela sem v sliko, ter v presrečno punčko. »Oprostite, na stranišče grem...« Sem šepnila ter se zapodila iz učilnice.

ČEZ 1 DAN
Strmela sem v dragocena zlata vrata pred mano, ki so se počasi odpirala ob tem pa si v glavi ponavljala besede, ki jih bom izrekla že čez nekaj sekund, ko bom namesto v zlata vrata strmela v lastnega očeta. Težka vrata so se zelo počasi odpirala, vendar na to sploh nisem mislila. Občutek, ki sem ga takrat imela je bil zelo čuden. Po eni strani vesel, po drugi pa jezen. Ko so bila vrata že skoraj v celoti, odprta s pomočjo stražarjev sem popravila svojo držo in strogo pogledala mojega očeta, kralja Antonia Roberta Collinsa. Njegova glava je bila plešasta, oči pa temno rjave, katerih nikoli nisem marala. Na glavi je, kot pričakovano, nosil ogromno krono, ki jo ponavadi komaj obdrži na sebi. Zelo redko izraza čustva in tudi tisti trenutek jih ni. Če bi jaz bila na njegovem mestu, bi se vsaj malo nasmejala. Moja mami se tudi nebi nasmejala, saj je še sama nikoli nisem videla srečne. Kraljice kot je bila ona niso marali vsi, saj se vsi ljudje ne strinjajo z vsemi. Na prvi pogled se zdi kot, da so kraljice in kralji tisti, ki jih imajo vsi radi, jih vsi spoštujejo in branijo, ampak sem pred sedmimi dnevi ugotovila, da to ni res. Umrla je z zastrupitvijo neznanca, kateri bi zdaj naj bil za rešetkami. Zvabil jo je do njegove stojnice ter v pijačo dal strup. Z grdim pogledom proti očetu z veliko krono na glavi sem začela delati dolge korake. Njegov pogled je še zmeraj bil brez čustev ali izrazov. Želja veliko katere male deklice je postati princesa. Ampak, vam povem resnico? Tudi moja je bila do sedaj, ko sem kot 16 letnica ugotovila, da je veliko zabavnejših reči, ki bi jih lahko počela. »Zakaj si morala priti sem? Saj veš, da nimam časa...«
»Natanko pred dvema dnevoma je tukaj stala moja mlajša sestra. Rekla ti je, da ne želi biti več princesa, ti pa si ji dovolil živeti v mamini stari hiški. Sestra ne rabi več skrbeti za to, da je princesa, ker ni več. Tudi jaz nočem biti več princesa. Zmeraj sem želela postati igralka, vedel si to pa me še nisi peljal niti na eno samo avdicijo. Misliš, da mi je žal, da je mami umrla? NI MI! BRIGA ME ZA NJO!« Med mojim pojasnilom nisem niti enkrat vdihnila. Tudi princese so lahko živčne, verjemite. Gledal me je in zdelo se mi je, da je pričakoval, da bom to naredila. Usta je držal trdno skupaj. »Glej Alice...«
»Zate sem le gospodična Collins!« Sem ga besno popravila. Kar predstavljala sem si moj obraz tisti trenutek, rdeč kot paradižnik. Oče je zavzdihnil. »Kakorkoli že, Isabella je pred devetimi dnevi res prišla sem. Njej sem dovolil, ker ni edina princesa, tudi ti si. Poleg tega, pa je Isabella tudi mlajša sestra, če nisi pomislila, pa tudi, če bi bila mlajša sestra ti nebi dovolil, saj veš kaj se je zgodilo tvoji mami nočem, da se še tebi. Če bi postala igralka bi morda umrla še prej kot mami. Bila bi bolj znana, veliko kdo bi te imel na tarči.« Iz njegovih ust sem pričakovala še kaj. Kakšno razlago, zakaj Isabella res ni več princesa poleg tega, ali pa zakaj zares noče, da sem igralka. Ampak je ni bilo. »So to edini izgovori, ki si jih znaš izmisliti?« Oče se je zahihital in obrnil glavo proti svetlečim tlom, ki so bila kot steklo. Odkimal je z glavo in dvignil pogled. Njegov pogled je bil resen kot, da se gre za življenje ali smrt. »Jennie je hotela, da bi bila igralka...«
»TO NI RES! Moja mami me nikoli ni poslušala, ko sem govorila, da bi rada bila igralka!« Sem zahlipala v odgovor. »Moje otroštvo ni bilo sanjsko, bilo je grozno! Samo zaradi vaju!« Zvok tišine mi je bil tisti trenutek všeč. Nekajkrat je odprl usta ampak ni vedel kaj naj reče, Ta prijetna tišina pa ni trajala dolgo. Tišino je prekinil očetov hladen in neprijeten glas, ki je rekel: »Ne! Ne bo tvoja beseda zadnja, jaz sem kralj, ti pa princesa in zato me boš poslušala.« Sedaj sem ga še bolj grdo pogledala tako, da se je nagubalo moje čelo. Kljub jezi in misli, da bi najraje zakorakala stran od tu, sem stala tam. Oči so me začele blazno peči, pred očmi pa se mi je zameglilo. Tam sem stala dokler niso moje solze zdrsele po licih, nato pa po vratu. Čutila sem mokroto mojih lic. »Vidiš ta moj jokavi obraz? Že celo življenje sem nepremično imela takšnega,« Naredila sem kratek premor in vdihnila. Trudila sem se, da bi solze nehale teči preko mojih lic, kot čez raven travnik, ki ga je zelo lahko preteči. »ampak ga nisi videl. Nisi videl moje žalosti, nisi slišal mojega kričanja znotraj mene. Nihče ga ni!« Tukaj sem najin pogovor nameravala zaključiti, ampak ga še ni bilo konec. Moja desna roka je prijela do tal dolgo črno krilo iz maminega pogreba ter ga zavrtela ob obratu proti velikim vratom, da sem očetu kazala hrbet. »Vsaj na ples pridi. Prišlo bo večina sorodnikov in veliko tvojih prijateljev...«
»Tisto niso moji prijatelji. Ta trenutek je edina moja prava prijateljica Isabella. Mislim, da ne bom prišla...« Naredila sem prvi korak proti izhodu iz te sobe, medtem pa sem poslušala očetovo globoko dihanje. Zdelo se mi je, da si zares želi, da pridem na ples. »Tudi Isabella!« Je spet prekinil mojo hojo. Čutila sem, da mu ni bilo všeč, da moja sestra pride na ples, vendar se je kljub temu na moj obraz se je narisal velik nasmešek, ki ga oče ni videl, saj sem mu še zmeraj kazala hrbet. Čim bolj tišje sem se zahihitala in dahnila: »Isa pride?« Moj obraz se je obrnil proti očetovemu resnemu obrazu moja usta pa so se nasmejala. »Pridem.« Sem odgovorila ravno dovolj, da me je oče slišal. Obrnila sem se in se počasi pomikala do vrat. Res je, da je bilo komaj 2 dni od Isabellinega odhoda, vendar res nisem bila navajena biti sama, brez kogarkoli, ki bi mu lahko zaupala moje želje in skrivnosti. Ko sem nasmejana odšla iz sobe v kateri je bil oče so se vrata za mano glasno zaprla, jaz pa sem začela delati prve korake proti izhodu. Naš grad je bil zelo velik. Imel je 17 nadstropji in seveda 5 stolpov. Po mamini smrti je oče postal veliko bolj zaščitniški. Pustil me je le še na zagrajen vrt, če pa bi rada s kočijo odšla skozi (dvakrat večja kot ta skozi katera sem odšla do očeta) zlata vrata z majhnimi odprtinami vmes in ostrimi špicami na vrhu, da ne moreš čez splezati, pa more oče iti z mano. Bila sem namenjena do skednja, v katerega mi starša nikoli ni pustil niti pokukati. Odločila sem se, da bom tokrat prekršila pravila in odšla v njega. Skedenj je le nekaj izmed milijon stvari, ki mi jih nista pustila. Z obema rokama sem se prijela za krilo, da nebi padla med tekom proti stopnicam. Nisem imela pojma od kje mi je na misel prišel skedenj. Po vsej verjetnosti zato, ker so mi že od malega konji zelo všeč. Čutila sem, da potrebujem neko živo bitje, ki ni človek in tisti trenutek mi je bil najbližje konj. »Ti si popolna!« So mi govorili vsi, ki so me poznali. Morda sem imela res vse kar se potrebovala v življenju, ampak ena želja se mi še ni izpolnila, biti popolna na svoj način. Trdo sem stopala po stopnicah navzdol, ter po njih prehodila že 4 nadstropja nato pa le zagledala stražarje, ki so stražili travnik, skedenj in pašnik. »Kam pa kam princesa Collins?« Je vprašal prvi stražar, drugi pa me je nepremično gledal. »Prosim, nujno je, vem, da bi oče moral iti zraven mene ampak res vas PROSIM! Dam vam denar, obljubim!« Po mojih besedah sta res začela odpirati vrata. »Hvala!« Sem jima dahnila. Ogromen travnik le zame mi je na obraz narisal nasmešek. Pogled sem obrnila proti skednju kakšnih 30 metrov stran in začela teči proti njemu. V tistem trenutku sem ob teku zamahnila z nogo in čevelj je zdrsel iz moje noge, po nekaj metrih pa še drug. Takrat sem prvič tekla po travi bosa. Prvič sem začutila svobodo. Za sabo sem zaslišala globok glas enega stražarja, ki je rekel nekaj v zvezi z: »Princesa Collins, ustavite se! Vaš oče pravi, da ne smete!« Vendar sem preslišala ter tekla naprej. Pred sabo sem zagledala en meter visoko ograjo ter jo preskočila. Skedenj je bil vedno bolj bližje mojim radovednim očem. Ko sem končno stala pred prefinjenimi lesenimi vrati sem si oddahnila. Pogledala sem za sabo, da bi videla koliko sem pretekla, ko sem zagledala enega in edinega očeta. Bil je čisto na začetku travnika in tekel proti meni. Razmišljala sem kaj naj storim, kar ni bilo zelo težko. Brez izraza na obrazu sem se obrnila in poprijela za kljuko kot, da nebi videla očeta, ki je tisti trenutek lovil sapo in tekel na vse moči. »Ne!« Je zavpil oče, ampak sem ga še zmeraj ignorirala. Potegnila sem vrata proti sebi in otrpnila. Usta so se mi na široko odprla in izpustila nežen glasek. Na konje se sploh nisem ozirala, gledala sem v ogromno sliko na koncu skednja, na njej pa je bila moja mami, ampak, če bi bila na sliki le moja mami nebi imela odprtih ust. Poleg nje je bil prelep bel konj, katerega je mami na sliki držala. Ko sem v sliko strmela brez zamežika pol minute mi je za vrat začela dihati sapa. »Alice... Jaz... Tvoja mami...«
»Mami je božala konja?! Rekel si, da je na njih alergična!« Sem se razjezila. Kadarkoli sem se pogledala v ogledalo sem videla njo. Kar je počela ona sem počela jaz, kar je nosila ona sem nosila jaz. Če ne štejemo tega, da je ona bila kraljica jaz pa nočem biti sem ji popolnoma podobna. Zmeraj sem mislila, da sem vedela vse o njej, do tega trenutka, ko sem strmela v sliko, obrobljeno z črnim trakom. »Alice... Pravzaprav...« Je zavzdihoval oče in začel delati ogromne korake proti koncu skednja do slike. »To je bil od tvoje mami konj. Lagal sem ti, oprosti. Ampak...«
»Veš kaj me še bolj žalosti kot to, da si mi lagal o tem? Da je zagotovo še veliko stvari, ki mi jih prikrivaš pa jih imam pravico vedeti. Recimo, zakaj mi ne pustiš v shrambo? So tam tudi mamine slike, ki jih ne smem videti? Ali pa zakaj ne smem nikoli v mamino sobo?« Brez problemov bi lahko še naštevala, vendar sem tisti trenutek dobila idejo, ki bo rešila njegove in moje probleme. »Odpustila bi ti le, če je lahko en konj moj...« Začela sem se sprehajati in opazovati konje. Prvi konj v boksu na desni je bil rjav, tako kot na levi. Naslednji konj na desni je bil velik in črn. »Niti slučajno! Razen...«
»Razen, kaj?« Sem ga hitro prekinila in se zagledala v rjavega konja na levi ter ga pobožala po glavi, kar sem naredila prvič v življenju. »Razen, če boš ostala princesa in, ko umrem postala kraljica.« Je le izpljunil oče. S hitrim gibom sem spustila roko iz konja. Bila sem šokirana princesa v temno-rozem dolgem do tal krilu, moj obraz pa je izgledal kot, da bi videla marsovce stopiti iz vesoljskega plovila. »Ne! P-Potem pa ga ne bom imela...« Zadnji stavek sem rekla z cmokom v grlu, ampak sem kljub temu pogumno dodala: »Lahko preden odidem pogledam vse konje?« Na srečo je oče zavil z očmi in zašepetal ja. ˝Vsaj nekaj mi dovoli.˝ Sem si mislila in se sprehajala. Po sprehajanju med petimi rjavimi konji in dvema črnima sem čisto na koncu opazila dva bela. Ena od belih konj mi je bila zelo znana. Pogledala sem na sliko, nato k konju in spet na sliko. »Ti si ta konj!« Sem veselo zavpila. Približala sem se k sliki, da bi videla majhen napis v spodnjem desnem kotu. Pisalo je: ˝Jennie in Bella˝ Glavo sem obrnila proti konju. Ves čas me je gledal ter me ni spustil izpred oči. »Bella.« Sem zašepetala. Oče je medtem že nameraval oditi, ko je zaslišal ime pa se je ustavil. Zakašljal je in glasno rekel: »Tvoja mami je je dala ime. Arabec je eden od...« Med očetovim govorom sem želela pobožati Bellino glavo, ko je oče zakričal: »Ne dotikaj se je! Ne mara vseh ljudi, no vsaj mene ne...«
»Potem pa sva enaki.« Sem Belli tiho zašepetala tako, da oče nebi slišal. Med Bello in mano sem čutila povezavo, da sva si popolnoma podobni. »Adijo.« Sem rekla s cmokom v grlu in ji namenila še zadnji pogled.
--- Se nadaljuje
 

Odgovori:

Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Super zgodba! <3
Se že veselim prihodnjega dela:heart::sun_with_face:
Res imaš super stil pisanja, zelo mi je všeč!:heart:
Lepo bodi!

P.S.: Lepo te je videti na Pilu!:sun_with_face:
0
 
Hvalaaaaaaaa!!!!! 😊😊😊
 
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Aaàaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa

Moja blank je živa moja blank je ziva. Drugač najjač zgodba
0
 
Night girl
😊
 
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
BLAAAAAAAANKKKKKKKKKKKKKKKKKK (Praznik)
Prvo kot prvo - Tvoja zgodba je super. Neverjetna. Popolna. Amazing. Super. Zakon. Lahko še naštevam. Uglavnem - ČIMRPEJ NOV DEL PROOSIMMMM
Drugo kot drugo - FUL SEM TE POGREŠALAAAAA :cry::cry::cry: Tok sem se razveselila tvoje zgodbeeee :heartbeat::heartbeat::heartbeat: Pa še nova je :DD :innocent::ok_hand: (še enkrat - popolna je). Upam, d se me še spomniš lol :joy: A boš bla kej več na pilu??? :worried::pray::cry: Tok sem te pogrešalaaaaaa :cry:
tretje kot tretje - Postala sem swiftika :scream::grinning::innocent: :heartbeat: Innn ugani kajjj... Blank space je bla pesem k me je "poswiftnila" al kk nej rečem :heartbeat::heartbeat::heartbeat: TOK DOBER GLAS MAAA :scream::heart_eyes: Zakaj je nism že prej poslušala :neutral_face:
Še enkrat- ZGODBA JE NORO DOBRAAAA :ok_hand::ok_hand::ok_hand::ok_hand:
Tvoja
P1
0
 
1. Oh hvalaaaaaaaa! :)
2. Žal ne... ugotovila sem da veliko bolj uživam življenje če splet delno pustim pri miru. :( oprosti
3. SEM VIDELA! VEŠ KOK SEM VESELAAAAA NAJRAJE BI KR TAKOJ PRIŠLA NA KLEPET IN BI SE POGOVARJALI O NJEJ ampak oprosti... res imam slabo vest koliko sem povedala na spletu.
Oprosti 😞
Lp, Blank
 
Sej te razumem. Pogrešala te bom <33
 
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
OMG dva dni sta minila od kar si to objavila in jaz debil tega nisem videla! Drugače sem pa vesela, da si nazaj! Lysm
Kar se tiče zgodbe kaj misliš, da ti bom rekla? SUPEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEER JEEEEEEEEEEEEEE!!! ODLIČNA! POPOLNA!!! ....
No kakorkoli odlična zgodba in še bolj kot sem vesela tvoje zgodbe sem vesela tebe! Končno si nazaj! Nekaj je manjkalo na PILu in to si bila ti!!:heart_eyes::heart::heart_eyes: Upam, da nov del pride kmalu!
Lysmm, Annie #1
0
 
Hvalaaaaaaaaaa! Ogromno mi pomeni da imam toliko pravih oboževalcev! 😊
 

Moj odgovor:

Vsebina odgovora:
Vzdevek:
Na spletu bodi vedno prijazen in ne deli svojih osebnih podatkov.
Pisalnica

永遠に<3

(NE)RESNIČNA 1. del

Ogledov: 10 Odgovorov: 0
 
7
Chloe

Chloe 3. del

Ogledov: 4 Odgovorov: 1
 
2
Chloe

Chloe 2. del

Ogledov: 7 Odgovorov: 2
 
3
Breskvica

Dragi dnevnik 11. del

Ogledov: 14 Odgovorov: 0
 
1
Chloe

Chloe 1. del

Ogledov: 24 Odgovorov: 1
 
3
Breskvica

Dragi dnevnik 10. del

Ogledov: 16 Odgovorov: 1
 
2
Mondo

Pogum 1. del

Ogledov: 21 Odgovorov: 2
 
4
Golmanka

Varuhi Gozda 11. del

Ogledov: 11 Odgovorov: 0
 
3
žalostna potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica

zdravo

Nujno mi pomagajte. Moja mama je pre stroga govori mi da sem zmešana šmrkla, včasih me nadere tako da sosedi slišijo in pol prestrašeno gledajo nič mi ne pusti ne pusti mi raztrganih kavbojk ker mi je rekla ka sem klošar in da zgledam kot klošar, odloča mi kaj bom mela oblečeno , zdaj mi odloča kaj bom mela obuto ne smem teniskov moram meti zimske gojzare pol pa se z mene norčujejo v šoli, ko sem dobila 2 mi je rekla da tako več ne gre in ddala mi je kazen da se ne smem 3 tedne družit z prijatelji, pa je to moja edina dvojka v šoli, pol nič m ne pusti grema v trgovino meni se nekaj dopade ona pa meni ne ker tega ne rabim kaoo, pol za božič mi je kupla čist neuporabno stvar, nič mi ne pusti pa še nesramna je do mene.
 

Vpiši se


Nov uporabnik | Pozabljeno geslo

Vprašanje

Kako pogosto obiščeš Pilovo spletno stran?
Vsak dan!
(234)
Večkrat na teden.
(152)
1-krat na teden.
(79)
Samo občasno.
(178)

POIŠČI PILOVCA/KO

VARNO NA SPLETU

Zakaj moraš biti na spletu še posebej previden?
  1. Ker nikoli ne veš, s kom zares govoriš.
  2. Ker je veliko škodljivih spletnih strani, ki lahko okužijo tvoj računalnik ali zlorabijo tvoje podatke.
  3. Ker lahko deljenje podatke ali fotografije nekdo hitro izkoristi v druge namene.
Zakaj moreš biti pazljiv, ko objavljaš fotografije?
  1. Ko deliš fotografijo, izgubiš nadzor nad tem, kaj se z njo zgodi.
  2. Tvoje fotografije na spletu lahko najde vsak.
  3. Kar je enkrat objavljeno na spletu, tam ostane za vedno.
Kako poskrbeti za zasebnost na spletu?
  1. Preveri, da imaš na vseh straneh urejene nastavitve zasebnosti.
  2. Prepričaj se, da imaš vklopljeno možnost odobritve fotografij, na katerih te ljudje označijo.
  3. Zavedaj se, da lahko vedno prijaviš neprimerne vsebine, ki posegajo v tvojo zasebnost.
Bodi pozoren, ko sprejemaš nove prijatelje!
  1. Premisli, preden sprejmeš prošnjo za prijateljstvo. To osebo res poznaš?
  2. Neznanci so lahko tvoji vrstniki, lahko pa se za njih samo izdajajo.
  3. Ko nekomu odobriš prošnjo za prijateljstvo, mu omogočiš dostop do vseh svojih podatkov!
Tri pravila varnosti na spletu:
  1. Nastavi si močno geslo in ga ne zaupaj nikomur.
  2. Ne prijavljaj se na omrežja, ki jih ne poznaš.
  3. Če si se prijavil na tuje omrežje, poskrbi, da se boš z njega tudi odjavil in da se tvoje gesla niso shranila.
Vedno imej v mislih!
  1. Nikomur ne zaupaj svojega priimka, naslova, telefonske številke in podobnih podatkov.
  2. Ne objavljaj fotografij drugih, še posebej ne brez njihovega dovoljenja.
  3. Postavi si časovne omejitve glede uporabe spleta, saj čas na spletu hitro mine.
Kakšna so pravila obnašanja na družbenih omrežjih in forumih?
  1. Vedno bodi prijazen do drugih.
  2. Na nesramne komentarje ne rabiš odgovarjati.
  3. Če se nekdo neprimerno obnaša, ga blokiraj.
Kako ustvariti dober vzdevek?
  1. Pri ustvarjanju vzdevkov bodi izviren.
  2. V vzdevku ne uporabljaj svojega imena ali starosti.
  3. Za vsako družbeno omrežje ali spletno stran imej drugačen vzdevek.
Zapomni si!
  1. Na spletu ne klikaj vsega, kar vidiš.
  2. Prepričaj se, da si na varnih spletnih straneh in ne prenašaj datotek neznanega izvora.
  3. Povezave, ki jih ne poznaš, lahko na tvojo napravo prenesejo viruse.
Kako varno uporabljati družbena omrežja?
  1. Tvoj profil naj bo nastavljen na zasebno.
  2. Sprejmi le ljudi, ki jih poznaš.
  3. Ne objavljaj stvari, za katere ne želiš, da jih vidijo vsi in se jih boš čez 20 let sramoval.
Kakšno je varno geslo?
  1. Vsebuje najmanj 10 znakov.
  2. Vsebuje velike in male začetnice ter številke.
  3. Vsebuje posebne znake.
Dobro geslo je osnova varnosti na spletu!
  1. Geslo ima na internetu isto vlogo kot ključ, s katerim zakleneš dom.
  2. Preveč enostavno geslo lahko razvozla praktično vsakdo.
  3. Pri ustvarjanju gesel bodi kreativen.
Geslo imaš, kaj pa zdaj?
  1. Geslo redno menjaj.
  2. Če ga shranjuješ, poskrbi, da je na varnem mestu.
  3. Ne shranjuj gesla, napisanega na listku, v ovitku telefona.
Kako varno nakupovati na spletu?
  1. Drži se preverjenih spletnih mest.
  2. Vedno preveri podatke o trgovcu in se prepričaj, da so resnični.
  3. Vedno nakupuj s starši ali drugo odraslo osebo, ki je vešča spletnega nakupovanja.
Pazi, ko nakupuješ na spletu!
  1. Pred vnašanjem kreditne kartice preveri, da je v orodni vrstici izpisana kratica »https« s ključavnico.
  2. Preklikaj stran in se prepričaj, da je prava.
  3. Preveri naslov spletne strani, izpisan v orodni vrstici.
Na kaj moraš paziti pri nagradnih igrah?
  1. Če so predobre, da bi bile resnične, gre verjetno za prevaro.
  2. Dobro preveri, kdo organizira nagradno igro.
  3. Bogate obljube so znak za alarm.

Oglas

Zadnji odgovori

Ruby_UwU je odgovoril/a na
mene! a me lahko v kawaii? mam rjave lase(malo ...
 

dragon girl je odgovoril/a na
Meni pa se zdi pravično da zdaj objaviš še ...
 

LION184 je odgovoril/a na
Zanimivo! Bravo:wink::wink::wink::grinning::ok_hand_tone3:
 

HORSEgirl je odgovoril/a na
https://st3.depositphotos.com/7144652/15356/i/600/depositphotos_153569164-stock-photo-silh
 

HORSEgirl je odgovoril/a na
https://lionfishlovers.files.wordpress.com/2016/01/cropped-lionfish.jpg
 

history girl je odgovoril/a na
hah ful dober blog komi čakam naslednega!
 

animalllover je odgovoril/a na
#help4animals
 

Rueanne je odgovoril/a na
Bi lahko mene? Imam rjave dolge (malo več ...
 

animalllover je odgovoril/a na
https://images.app.goo.gl/9PkMsab2dVnXAXt67
 

Marela je odgovoril/a na
https://www.kolosej.si/media/movies/2005/7/5/32721.jpg
 

je odgovoril/a na
https://phongkhammedic.com/finf/map.php https://chandigarh24.com//buss/map.php ...
 

Marela je odgovoril/a na
The bigest fan of Harry Potter, Harry Potter, ...
 

LoveGinnyPotter je odgovoril/a na
neeeeeeeeeee ne končat.... men je FUL fajn ...
 

LoveGinnyPotter je odgovoril/a na
https://i.pinimg.com/originals/c8/6b/8e/c86b8e4f4f4a3f738cbed27f82afc80d.jpg
 

animalllover je odgovoril/a na
superr