»Držite se vzravnano, pomirite živce in ne jecljajte! Izgledati in vesti se morate kakor prava kraljica.« mi ukaže svetlobnica z bujno oranžnimi lasmi in bledo rožnato kožo.


V odgovor ji pokimam in se trudim, da bi normalno dihala. Steznik so mi tako trdo zatisnil, da mi je slabo od pomanjkanja kisika. Neka izredno nespametna oseba je določila, da bomo vsi oblečeni v viktorijanske obleke. N a srečo so zaradi bolezni ene od kraljic sprejem so sprejem prestavili za nekaj dni, ki sem jih preživela v svoji sobi. Seveda nisem lenarila, a ven mi niso pustili.


»Čas je!« mi pomigne proti vratom, ki se bodo vsak hip odprla.


Vse je v redu. Samo preživi sprejem in nato boš naredila načrt za prihodnost. Si nemo prigovarjam. Casper mi je vse razložil. Deset kraljic bo danes uradno sprejetih v okrogli dvorani. Najprej prikaz naših moči, nato pa druženje, ples in pijača. To je to, zmogla bom.


Zvok fanfar in nežna glasba pospremijo odpiranje krvavo rdečih vrat. Zajamem kolikor zraka pač lahko in si nadenem vljuden nasmešek. Pred mano se razprostre prostorna okrogla dvorana, v enakomernih razmakih je ob stenah postavljenih deset odrov. Na vsakega stopi po ena kraljica. V glavi mi grozljivo razbija. Kaj naj naredim? Živčnost v meni narašča, kar čez noč sem kraljica. Zvok fanfar utihne a glasba še vedno nežno boža vse svetlobnike in kraljice v dvorani. Obiskovalci se spustijo v globoke priklone. Preprosta krona na moji glavi mi začne predstavljati nevzdržno težo.


Po kratkem uvodu, ki ga nezbrano poslušam začnejo s predstavitvijo kraljic.


»Vaša visokost, Alina, prva kraljica! Pokaži nam svojo moč. Ali si vredna voditi svoje ljudstvo?« se oglasi globok nezemeljski glas. Dekle azijskih korenin v lepi oranžno beli obleki otrpne, a se takoj na to zbere. Vsaka od kraljic ima belo obleko z dodatki v svoji barvi. Moja je rdeča.


»Sem!« pokima. Od živčnosti se ji tresejo roke, ko na svojo ramo nariše znamenje in zamrmra niz tujih besed. Počasi se začne pred našimi očmi razblinjati. »Karkoli lahko naredim nevidno ali izbrišem v neobstoj,« zamrmra, ko se pojavi v svoji normalni obliki. Gledalci občudujoče šepetajo in tisti v oranžnih opravah se znova spustijo v vljuden priklon.


»Dokazala si svojo magijo in svojo magijo, kaj pa tvojo kri?« se znova oglasi globok glas.


»Moja kri je mešana!« zatrdi malce bolj odločno. »Vila sem,«


Vila? Gotovo je iz druge dimenzije… Ali nimajo vile kril? Zmedeno si grizem ustnice, sladek okus češnjeve šminke se mi raztopi v ustih. Tako poteka sprejem pri naslednji treh kraljicah.

2. – Kyra Mangus v rjavi barvi z divjim izrazom na obrazu in neprikritem zadovoljstvom razstreli nekaj svečnikov na stenah. Ona nadzoruje vse stvari in ljudi le z mislimi, brez urokov ali znamenj.


3. – Evie Nea v temnomodri obleki, ki se čudovito sklada z njeno temno poltjo spreminja agregatno stanje in obliko stvarem.


4. – Ela Lenore, prečudovita svetlolasa lepotica kar žari v svoji novi vlogi. Njena barva je zlata, rojena kraljica. Loči resnico od laži in bere obraze.

Zdaj sem na vrsti jaz.


»Lia Vivian Conta Leroy! Si vredna vladanja svojim ljudem?«


»Sem!«


»Torej pokaži svojo moč!«


Previdno vzamem skrito bodalo. Svetlobniki me nemo opazujejo. Rezilo približam zapestju in zarežem. Od bolečine tiho zastokam, a stisnem zobe in magijo usmerim v rano. Hitreje kot bi pričakovala jo zaprem. Ostane lepa plast kože. Niti sledu o brazgotini.


»Ognjena morojka sem!« v roki mi zažari ogenj.


Končno je mimo. Svetlobniki se le še priklonijo in pozornost namenijo naslednji kraljici. Ni bilo tako obupno kot sem si mislila, da bo.

6. – Bell Marve ogabno nakičena v rožnato oblečena kraljična z nadutim nasmehom in nabitim egom. Lahko si zaželi karkoli in to se pojavi pred njo. Klasično razvajeno bogato dete.


7. – Relindis, vijolični lasje in enaka obleka. Hči neba, polvilinka z močmi branja iz zvezd in poznavanja nočnega kraljestva daleč nad nami. Niti sled nasmeška ni krasila njenih ustnic in obkrožalo jo je najmanj dvanajst stražarjev. Očitno nekdo še bolj težaven kot jaz.


8. – Layla Vely, pod njenimi rokami se zemlja zbudi in rodi rastline vseh vrst. Ima lepe naravno rdeče lase. Njena barva je seveda zelena.


9. – Elyna, odpira portale v druge dimenzije. Njena prva moč je spreminjanje oblike iz svetlobnice v sneženega leoparda. Nosi srebrno obleko.


10. – Sara, vljudna punca s pegicami in očali. Zapomni si vse kar, vidi, sliši, prebere… ekstremno pametno bitje v sončno rumeni barvi.

»Zopet imamo deset kraljic, ki bodo branile našo čast in predstavljale svetlobnike! Vodile številne vojne, zmagovale bitke… to so hčere zlate lune. Lune vladarjev in zmagovalcev! Zdaj pa naj se zabava začne!« ob teh besedah je zaigrala živahna glasba in kraljice smo hitro zbezljale dol z odrov. Razlegel se je klepet in udarjanje čevljev v lepem enakomernem ritmu plesa.


Urno sem z očmi poiskala Casperja. Skupaj z ostalimi stražarji je bil razporejen ob steni sobe in spremljal vsak moj gib. Najbrž bi bilo zelo nevljudno, če bi odšla k njemu, zato sem raje postopala okoli in poklanjala očarljive nasmeške.


»Ste za ples vaša visokost?« me vpraša lep svetlobnik v belem smokingu.


»Naj bo, ampak le enega,« privolim, ker se nočem popolnoma osmešiti. Povede me v poskočen korak z obilico obratov in menjav. S kotičkom očesa ujamem kraljico Elo, ki se zadovoljno vrti s svojim soplesalcem. Izgleda kot, da lebdi. Čudovito pleše.


Ko se glasba umiri in preide na drugo skladbo vljudno zapustim svetlobnika. Pred očmi mi plešejo črne pike in grozno mi je slabo. S tem steznikom je nemogoče živeti! Nujno potrebujem zrak!


Kmalu sem zunaj. Nedaleč stran od izhoda iz okrogle dvorane je majhen park s kamnitimi klopcami, reko, drevesi in marmornatimi kipi favnov. Zvezde in pet lun sveti nad mano, njihovi odsevi migetajo na gladini vode.
Z užitkom se primem za kamnito ograjo mostička nad ozko modro reko, ki teče skozi vrt. Vdihavam svež hladen zrak. Vid se mi bistri, vrtoglavica pa ponehuje.


»Vivian…« ta glas dobro poznam. Vse kocine se mi postavijo pokonci. Bes v meni se dvigne kakor ogromen val.


»Julya…« iz sence nizkih dreves stopi moja polsestra. »Obupno te je znova videti,« Besno zaškrtam z zobmi in povlečem za magijo v sebi. Ogenj eksplodira okoli mene kot še nikoli prej. Popolnoma ga spustim z vajeti. Naj žari, naj maščuje, naj ubija…