ola! :stuck_out_tongue_closed_eyes:
vem da to berejo le 3:sweat_smile: pilovke a sem se za njih potrudila in napisala nov del:relieved:
Enjoy!:part_alternation_mark:


...Grlo me je skelelo in skoraj sem izgubila sapo, ki sem jo tako globoko lovila, da je izgledalo kot da poskušam govoriti, a tudi če bi hotela nebi mogla pisniti niti glasu. Nato sem poskusila močneje pritisniti na rano, ki je kar naprej krvavela po malem. Moj želodec je izvajal akrobacije, ki so se prestavile še v mojo glavo ,ki me je že tako bolela. Čez trenutek sem zaslišala sirene reševalnega avtomobila kako sem si oddahnila da se je trebuh ustavil z svojimi akrobacijami. Nisem morala odmakniti pogleda od mame ki je imela zaprte oči in blag utrip izgledala pa je obupno. Reševalci so poskakali iz avtomobilov in začeli z prvo pomočjo, mene in M pa so odvedli stran da se nebi počutili še slabše čeprav ne vem če je slabše sploh še lahko? Izgubila sem najprej očeta, potem brata in zdaj še… joj, moj up gori kot sveča in počasi ugaša. Reševalci nama nekaj razlagajo a jaz sploh ne poslušam ni mi do tega raje bi bila ob mami in moli in jokala in kričala zato da bi bila boje! Čeprav znotraj sebe kričim in v sebi kličem in iščem pomoč, ki bi me lahko pomirila. A kaj ko je ne najdem v mojih očeh je poplava ki bo vsak čas dosegla rob in se izlila iz mene. V tem trenutku si želim le maminega objema, ki ga ni od nikoder. Najraje bi se vrnila nazaj k mami in se še jaz legla k njej in ji zaupala svoje skrbi, kot sem naredila ko sem bila mlajša. In smo spet pri poplavi v meni. In kaplja je padla čez rob...

ly EL:yin_yang: