Heyy to je drugi del moje zgodbe.:kissing_heart::wink::wave:
Zadnja stvar, ki se je spomnim je, da sem prebrala krvavo opozorilo. Nato pa se je pred mano stemnilo...Prijatelji so me odpeljali v bolnišnico, kjer so vsi prestrašeni čakali na čas, ko se bom zbudila. Ko sem počasi začela prihajati k zavesti, me je obdal hladen občutek, ki ga do tedaj še nisem občutila. Pred mojimi očmi so se odvili dogodki prejšnje noči. Po mojih licih so spolzele solze. Še sama ne vem ali od žalosti ker sem izgubila svojo najboljšo prijateljico, ali kar od strahu samega. Ko je v mojo bolniško sobo vstopila medicinska sestra sem ji pogledala globoko v oči in moje hlipanje je postalo še glasnejše. V njenem objemu sem se kmalu pomirila in si sama sebi obljubila da bom naredila vse, da vstavim demona, ki smo ga priklicali pa naj me stane kar hoče. ''Nikamor ne greš, dokler tvoj zdravnik ne opravi vseh preiskav.'' je zavpila medicinska sestra, ko sem vstala iz postelje. Vsedla sem se na kavč in začela brskati po telefonu za kakšne informacije kako se znebiti demona. Ko se se po parih urah končno odločila poklicati prijatelje sem spet začutila hladen občutek, a tokrat še hladneši kot prej. Luči so začele vtripati in moje srce razbivati. Strah mi je prebadl kosti in nisem se mogla premakniti.Na kratko, obstala sem na sredini sobe ko je so se nenadoma luči prižgale, iz radia ob postelji je začela prihajati glasba. Stopila sem do vrat sobe ko sem iz hodnika zaslišala svoje ime.''Liza, Liza ne boš verjela kaj sem odkrila!''je iz hodnika zakričala prijateljica Ajda. Skočila sem ji v objem, in ji povedala kaj se je ravnokar zgodilo. Rekla mi je '' A res, meni se je to tudi zgodilo, in to danes zjutraj.No v bistvu ne samo meni ampak vsem, Maju, Katji in no meni.'' Začela mi je razlagati vse podrobnosti, ki so se zgodile v preteklih urah,a nisem slišala niti polovice. Pritegnil me je listek, ki je bil zataknjen ob okno. Brez besed sem vstala, se sprehodila do okna in iztrgala listek. Na glas sem prebrala '' Hvala, ker ste me osvobodili zelo sem vam hvaležen. A zdaj vam bo žal, da ste se posmehovali iz nas duhov. To kar se je zgodilo Tari, je šele ZAČETEK!......Se nadaljuje...