Leto življenja

Leto življenja je čustvena zgodba o pridnem fantu iz bogate družine z imenom Daryn (Jaden Smith), ki zvesto sledi načrtu svojega očeta vse do trenutka, ko ga iz tira vrže simpatična Isabelle (Cara Delevigne). Že tako čustvena romanca pa postane resnično ganljiva, ko Daryn izve, da njegova izbranka boleha za smrtonosno boleznijo. Bralci Pila imamo tokrat velik privilegij: film je režiral slovenski režiser Mitja Okorn, ki ga gotovo poznate po filmih Pisma sv. Nikolaju in Planet samskih, zato smo ga lahko vprašali vse tisto, kar nas najbolj zanima.

Začniva pri tvojih osnovnošolskih letih. Kakšen najstnik si bil?
Moji učitelji bi rekli, da sem bil problematičen, ker pač nisem znal biti pri miru in sem veliko nagajal, predvsem sošolkam, v katere sem bil zaljubljen. (smeh) Ampak na drugi strani sem pa tudi ves čas nekaj ustvarjal. Spomnim se, da sem med drugim naredil tudi svojo revijo, lahko bi rekli, kot nekakšen svoj Pil. V tej reviji sem podajal nasvete in novičke iz sveta računalništva. In ko imaš na eni strani kreativo, na drugi strani vedno pride tudi fovšija. Nekateri moji sosolci so bili nevoščljivi. Seveda me je to prizadelo, ampak pravijo, da kar te ne uniči, te naredi močnejšega. Vesolje nas preprosto testira, ali si nekaj dovolj močno želimo. In če so naše sanje dovolj močne, nas ne bo nič ustavilo. Tudi žleht sošolci ne.

Kako si se pa srečal z ustvarjanjem filmov?
V osnovi šoli sem zelo rad poslušal glasbo, želel sem postati kitarist, kot Slash iz skupine Guns N' Roses. V srednji šoli pa sem imel sošolca Klemna Bučana, ki je med drugim tudi igral Buddho v Tu pa tam. On je skejtal in kmalu sem skejtal tudi jaz. Nekega dne sem rekel, poglejmo, kako skejtamo, dajmo se posneti.  Od očeta sem si sposodil staro kamero in posnel par skejtarskih trikov. Ko sem prišel domov in zmontiral, kar smo posneli ( skupaj s svojo drugo strastjo, glasbo), je moja mladost dobila smisel. Točno sem vedel, kaj želim: režirati, snemati, montirati. Združevati sliko in zvok in tako pripovedovati zgodbe, ki me zanimajo. Danes vidim to kot najpomemnejši trenutek v svojem življenju. Od takrat vsak dan, 24 ur na dan, 7 dni v tednu in 365 dni v letu delam samo to: sledim svojim sanjam in ustvarjam filme.