Kljunaš – potegavščina narave, ki to ni

Kljub dvema obiskoma in daljšemu bivanju v Avstraliji sinu Timoteju v naravi ni uspelo videti kljunaša. Želja po srečanju tega nenavadnega sesalca stokovca je bila tako močna, da si ga je ob odhodu iz Avstralije za vedno spravil za spomin v obliki tatuja.

Mešanica plazilcev, ptičev in sesalcev
Kljunaš je eden od petih še živečih predstavnikov stokovcev, skupine sesalcev, ki ležejo jajca. Poleg tega ima tudi nenavadno telo s kratkimi nogami s plavalno kožico med prsti, ploščat rep, ki spominja na bobrovega, ter gibek in mehak kljun, ki spominja na račjega. Ko so ga evropski prišleki v Avstraliji prvič zagledali, so sprva mislili, da gre za potegavščino, kasneje pa so ga uvrščali celo med plazilce. Zaradi svojih posebnosti, ki so mešanica primitivnih znakov sesalcev in nekaterih, značilnih za bolj razvite skupine, so kljunaši pomembni v raziskavah razvoja živali. Bili naj bi najzgodnejši predniki sodobnih sesalcev, ki so se razvili pred več kot 112 milijoni let, mnogi pred izumrtjem dinozavrov.

Današnji kljunaši živijo samotarsko življenje v rekah in na rečnih brežinah vzhodne Avstralije. Na bregu živijo v rovih. Skopljejo jih tik nad gladino vode, pogosto so rovi skriti med koreninami. Brlog je lahko tudi osem metrov dolg. Živijo dolgo – do 12 let v naravi in 20 let v ujetništvu.