Teta Justi uživa poletje

Pa smo po vseh zaporah, šolah na daljavo, samoizolacijah, omejitvah gibanja, testiranjih, cepljenjih, strahovih, tesnobah le pririnili do poletja. Še pred dvema mesecema bi tistemu, ki bi omenil možnost, da se bomo dobili na bazenu, odpotovali v neznane in znane kraje, da se bomo lahko družili ob Ljubljanici in celo šli v kino ali na koncert, rekla, da gleda preveč znanstvenofantastičnih filmov. Priznam, upala sem na takšen razplet, a na glas se ga nisem upala omenjati, da ne bi bilo razočaranje ob neuresničenih sanjah prehudo. Veliko zmago smo dosegli, ljubčki moji. Ni bilo lahko, zato kapo dol, da ste vse to zdržali in si zasluženo prigarali lepe, sproščene, manj stresne in duhamorne poletne počitnice. Zdaj sem še v polprazni Ljubljani. Sama. Uživam v sprehodih in dobrem občutku, da mi ni treba čisto na vsakem koraku nadevati masko, šteti, ali smo za mizo ob kavici res samo štirje, in gledati na uro, ali ni že policijska ura, ter v kinu šteti sedeže, ali smo na dovolj veliki varnostni razdalji. Geza je skočil do sorodnikov v Prekmurje, preden mu spet občinske meje ne zaprejo, pravi, sosed Milivoj se klati po gorah, vnukinja Anja piše diplomsko nalogo in je niti pokličem ne. Šnofi in Pepca sta  šla v poletno pasjo šolo, češ da malce obnovita znanje pasjega lepega obnašanja. Bom šla tudi malo na morje, brez tega ne gre. Kakšen majhen otok, brez televizije in s slabim signalom za mobilnik. Poln kufer imam že te napravice. Vi pa, ljubčki moji, uživajte, kjerkoli ste ali še boste, čuvajte se, korona je še vedno tu nekje in … pazite, ko greste čez cesto, poglejte levo in desno! He, he! Ne morem iz svoje kože, moram vas malo po materinsko  podučiti in opozoriti. Se beremo spet na jesen.

Vaša Justi