Jure Henigman: "Vedno sem rad za hece"

Jure Henigman je že od leta 2008 zaposlen v Mestnem gledališču ljubljanskem, vendar ga ljubi tudi filmska kamera. V zadnjem času nas še posebej navdušuje v vlogi profesorja v seriji Gospod profesor. Prav to je bil tudi prvi razlog za najino srečanje …

Neizogibno prvo vprašanje: tvoji spomini na osnovno šolo, profesorje, sošolce …
Prihajam iz Ribnice, kjer sem tudi obiskoval osnovno šolo dr. Franceta Prešerna, na katero imam res lepe spomine. Bil sem kar vzoren učenec, sicer zelo navihan, sem pa tja sem kaj ušpičil, ampak sem se vedno znal tudi opravičiti. Kot vsak normalen otrok tistega časa sem imel raje telovadbo kot matematiko. Treniral sem rokomet, sicer bolj zaradi družbe, vedno me je bolj vleklo h košarki, vendar košarkarskega kluba žal nismo imeli. Kljub temu smo bili zelo uspešni rokometaši in večkrat zmagali na državnem prvenstvu. Z učitelji sem se dobro razumel in se trudil, da se čim manjkrat opravičim.

Si med snemanjem večkrat pomislili na svoje šolsko obdobje?
Oh, med snemanjem nimam časa razmišljati o ničemer drugem kot o prizoru, ki ga snemam, in morda tistem, ki mu sledi. (hahah)

V enem od intervjujev si rekel, da navijaš za punce. Kakšen je tvoj spomin na sošolke?
S sošolkami sem se vedno dobro razumel. V prvem razredu sem se na smrt zaljubil v sošolko, s katero sva ostala prijatelja vse do danes in vem, da je najina vez neuničljiva, pa nikoli nisva bila več kot le prijatelja. Vedno mi je bilo fino mešanje moške in ženske energije v razredu. Sploh kasneje, na predmetni stopnji, pa so se mi punce zdele veliko bolj zanimive. (haha)

Nam lahko postrežeš s kakšno zabavno anekdoto iz tistih časov?
Enkrat sem na tribunah šolskega igrišča z dletom in kladivom izklesal ogromen napis, ki je bil sicer šifriran, ampak je izkazoval mojo ljubezen do nekega dekleta … jah, sem bil kar zelo zaljubljen osnovnošolec!