Kaj je prinesel poštar?

Kaj je prinesel poštar?

Pa se je spet začela šola! In kaj delamo v šoli? Poslušamo, seveda. No, razen kadar ne. Roko na srce, včasih je vsega preveč in je težko pozorno spremljati snov. Ko pade koncentracija, lahko gledamo skozi okno, klepetamo, lepimo čigumije pod mizo, pišemo sporočilca in jih poskušamo metati naslovniku, ne da bi učitelj/ica to opazil/a.

Pisanje sporočilc je pisna komunikacija. Danes se nam zdi samoumevna, a da se lahko pogovarjamo na ta način, se je moralo zgoditi kar več stvari. Najprej so morali naši predniki izumiti pisavo. Potem so iskali različne načine, kako napisamo dostaviti od pošiljatelja do naslovnika. Pisma omogočajo, da si povedmo, kar je treba, tudi kadar nismo skupaj. Premagajo tudi največje razdalje, tudi tisto med drugo in četrto klopjo, ki se daljša premo sorazmerno z dolgočasnostjo snovi. O čem in kako se je v preteklosti pisno komuniciralo in kdo vse je to počel, zakaj potrebujemo poštarje in kaj delajo danes, ko si pišemo bolj kot ne elektronsko, izveš v septembrski Veseli šoli.