Kako prepoznati prijatelja v stiski?

V nekem trenutku je vse popolno: s prijateljem ali prijateljico snemata TikTok videe, skupaj poslušata najnovejše komade vajinih najljubših glasbenikov, se skrivaj nasmihata med poukom, se zanimata za iste hobije in cele dneve klepetata o simpatiji. Nato pa se stvari začnejo spreminjati. Sprva sploh ne opaziš, a kmalu ugotoviš, da so prijateljeva ali prijateljičina sporočila vse redkejša (pa tudi vedno manj emojijev vsebujejo!), da je ves čas odsoten/na in da se vse manj smeji. Kaj to pomeni?

Preden zaključiš, da se je prijatelj/ica spremenil/a, in se kujaš, da je tvoje življenje uničeno ter da te nihče več ne mara, pomisli, ali se ni tvoj/a BFF morda znašel, znašla v hudi stiski. Vsi se na trenutke preveč ukvarjamo s sabo in ne pomislimo, da problem ni vedno v nas. Zelo verjetno torej ne drži, da se nas je oseba naveličala (sploh, če ni znakov o tem, da bi ves svoj prosti čas od zdaj naprej preživljala z drugo osebo), ampak obstaja možnost, da se je znašla v stiski in te potrebuje bolj kot kadarkoli prej – tudi, če tega ne pokaže!

Oglej si spodnji video o tem, kako prepoznaš prijatelja v stiski. Za več informacij pa preberi celoten članek.

Reši tudi TEST in preveri, ali znaš prepoznati stisko prijatelja in mu pomagati.

Kaj pomeni duševna stiska?

Duševna stiska lahko pomeni situacijo, ki nam predstavlja večji stres, nam povzroča skrbi, vpliva na naše razpoloženje in povzroči, da se počutimo žalostne, brezvoljne, razdražljive ali jezne. Vsak od nas se kdaj znajde v taki situaciji in ni nujno, da se iz blažje stiske razvije hujša. V nekaterih primerih pa vodi tudi do duševnih motenj, kot sta anksioznost in depresija, ki se lahko kažeta tudi tako, da pomislimo na samomor.

Z duševno stisko se lahko sreča kdorkoli, ne glede na spol ali starost in v tem ni nič sramotnega. Četudi ste pilovci najstniki, so vaše stiske lahko tudi zelo hude. Mnogi starejši pozabijo, kako je biti najstnik in se ne spomnijo, da so imeli tudi v mlajših letih lahko hude skrbi. Prav tako pa je fino, da tudi mlajši veste, da imajo tudi vaši starši, učitelji, babice, dedki in drugi odrasli ljudje, ki jih srečujete, prav tako svoje skrbi, zaradi katerih se lahko znajdejo v stiski.

Pomembno je vedeti, da lahko vsaka stiska mine. Pri tem je pomembno, da razumemo, kaj je duševno zdravje in kako ga krepimo. Beri dalje.

Saj res, kaj sploh je duševno zdravje?

Duševno zdravje pomeni, da se počutimo dobro in smo se sposobni učinkovito spoprijemati z življenjskimi težavami in izzivi in imamo z ljudmi okoli sebe zadovoljujoče medosebne odnose. Duševno zdravje je del našega zdravja, ki ga sestavljajo tri komponente: telesno zdravje, psihološko zdravje in socialno blagostanje. Vse prevečkrat ljudje, ko govorijo o zdravju, mislijo samo na telesno zdravje. Če nimamo vročine, smo zdravi. A ni vedno tako.

Da smo resnično zdravi, je pomembno, da poskrbimo za vse tri komponente in ne podcenjujemo psihološkega zdravja in dobrih odnosov.

Na dnu tega članka najdeš predloge, kako poskrbiš za svoje duševno zdravje in ga krepiš. Kot z zdravo prehrano in gibanjem skrbiš za fizično zdravje, je namreč pomembno, da na različne načine poskrbiš tudi za svoje duševno zdravje.

Kako prepoznamo, da je nekdo v stiski?

Da lahko osebi v stiski pomagamo, je nujno, da stisko najprej prepoznamo. To ni vedno tako preprosto, kot se sliši, saj stiska velikokrat ni vidna navzven, vsak pa jo izraža na svoj način. Ni nujno, da oseba, ki je v stiski, cele dneve ždi v svoji sobi, joka krokodilje solze in posluša žalostno glasbo.

Stiska se včasih skriva tudi za nasmehom.

Ker nam je vsem kdaj težko prositi za pomoč, je pomembno, da smo do drugih pozorni in opazujemo, ali se oseba obnaša drugače kot običajno. Ker hude stiske lahko vodijo tudi v samomorilne misli in samomor, stiske prijateljev ne spreglejmo. No, ni nujno, da gre samo za prijatelje. Lepo je, če pomoč ponudimo komurkoli – vrstniku z glasbene šole ali pa sošolki, ki sicer ni zelo družabna.

Na kaj bodimo pozorni?

Znakov je lahko več in so si različni.

Pozorno opazujemo, če se naš prijatelj naenkrat vede nenavadno. Morda ima slabšo samozavest, se mu poslabša učni uspeh, ima težave doma, je zaskrbljen. Lahko nenadoma pridobi ali izgubi nekaj kilogramov, se umika iz družbe in šolske odmore preživlja sam, se ne zanima več za hobije, o katerih je prej nenehno govoril. Lahko mu niha razpoloženje, je nemiren, razburjen ali se celo agresivno obnaša. Lahko pogosteje zapada v konflikte, je večkrat odsoten od pouka, utrujen in nezainteresiran. Če je bila oseba prej zelo urejena, zdaj pa svoj videz zanemarja, je tudi to lahko znak, da je v stiski. Nikoli tudi ne smemo spregledati, če oseba zlorablja alkohol ali droge.

Ker je pomembno, da opozorilne znake, da se oseba nahaja v stiski zares dobro poznamo, jih navajamo še v obliki seznama.

Tole so lahko znaki, ki kažejo, da se oseba nahaja v stiski:

• Izražanje občutkov brezupa, ujetosti, nemoči, bolečine
• Mišljenje, da je oseba breme ostalim
• Motnje spanja in apetita
• Nenadna sprememba v teži
• Povečana zaskrbljenost
• Povečana zloraba drog in alkohola
• Umik v samoto, stran od prijateljev
• Opustitev hobijev
• Velika nihanja v razpoloženju
• Nenadne spremembe vedenja
• Moteče vedenje: nemir, agresivnost, bes, razburjenost
• Pogostejši konflikti doma (lahko tudi pobeg od doma)
• Šibko zaupanje vase in v svoje sposobnosti

V šoli smo lahko še posebej pozorni na naslednje znake:

• Nenadno poslabšanje učnega uspeha
• Pogosta odsotnost od pouka
• Zaspanost, nepozornost, nepripravljenost za delo, nesodelovanje
• Moteče in uporniško vedenje, ki prej za osebo ni bilo značilno
• Spremembe v odnosu do vrstnikov (npr. nasilno vedenje)
• Spremenjen slog oblačenja (če je bila oseba prej urejena, zdaj postane zanemarjena in nezainteresirana za svoj izgled)

POMEMBNO!

Ker je možno, da ima posameznik v stiski tudi samomorilne misli ali celo načrtuje samomor, pa bodimo poleg naštetega pozorni še na izjave, ki nakazujejo željo po smrti, morebitno iskanje možnih načinov smrti (npr. brskanje po internetu in pridobivanje sredstev za izvršitev samomora), preokupacijo s smrtjo (npr. risanje ali pisanje o smrti), nagnjenost k nesrečam in rizičnemu vedenju, razdajanje svojih stvari in izjave, ki nakazujejo na samomorilne misli (na primer »Kmalu me boste rešeni.«,  »Življenje nima smisla.«, »Ne zdržim več.«, »Včasih pomislim, da bi si kaj naredil.« ali pa »Saj zame ni več važno.«.

Kako lahko pomagamo?

Ko smo opazili, da je naš prijatelj v stiski, ga o tem vprašamo. To storimo s prijaznimi besedami. Povejmo, da nas skrbi, in osebo preprosto vprašamo, kako se počuti. Povejmo, da želimo pomagati. Če nam oseba ne želi odgovoriti, je ne obsojajmo, ampak ji povejmo, da smo tu zanjo in se na nas lahko obrne tudi kdaj drugič, ko bo pripravljena.

Če nam oseba zaupa svojo stisko, smo ji pri tem v oporo. Tudi če se nam situacija ne zdi tako grozna, se zavedamo, da prijatelju povzroča veliko stisko, zato njegove občutke sprejmemo.

Ne rečemo, da to ni nič takega, saj s tem osebi sprožamo dodatne občutke slabe vesti in krivde ter njeno bolečino povečamo. Nismo zgroženi ali šokirani in ne govorimo, da so njene težave manjše, kot se zdijo njej. 

Kako naprej?

Ko nam oseba zaupa svoje težave, jo dobro poslušajmo in ji nato ponudimo, da skupaj poiščemo rešitev. Ne vsiljujemo svojih idej, temveč v pogovoru predlagamo rešitve. Morda bi se lahko prijatelj pogovoril s psihologom, starši ali s katerim od učiteljev? Se obrnil na kakšno organizacijo, ki pomaga mladim v stiski? Pokliče lahko tudi svojega osebnega zdravnika, ki ga bo znal ustrezno usmeriti naprej.

Prijatelju stojimo ob strani. Zavedamo se, da ne bo bolje kar čez noč, zato smo potrpežljivi in ga v prihodnjih tednih še večkrat vprašamo, kako se počuti. Najpomembneje je, da mu damo vedeti, da v stiski ni sam.

Zelo na kratko o samomoru

Samomor pomeni, da si oseba vzame lastno življenje. V obdobju mladostništva je eden izmed najpogostejših vzrokov umrljivosti. Pri samomorilnem vedenju ne gre samo za končno dejanje, ampak je to proces, ki traja dlje časa. Začne se z duševno stisko, ob kateri se pojavijo samomorilne misli, te pa se lahko nato stopnjujejo do tega, da se oseba odloči za samomor, naredi načrt in izvede samomorilno dejanje. Ker je vsaka duševna stiska različna od druge, velja enako tudi za samomorilno vedenje. Čeprav gre za hudo obliko stiske, situacija nikoli ni brezizhodna. Samomorilni proces, ki se začne s prvimi samomorilnimi mislimi in konča s poskusom ali smrtjo zaradi samomora praviloma traja več mesecev. Časa za ukrepanje je torej dovolj, zato je pomembno, da stisko prepoznamo in se nanjo ustrezno odzovemo – stisko prepoznamo, po njej vprašamo, osebi stojimo ob strani, je ne obsojamo in skupaj poiščemo pomoč.

Kako lahko krepiš svoje duševno zdravje?

Da si lahko dober prijatelj in pomagaš drugim, ko so v stiski, je pomembno, da skrbiš tudi za svoje duševno zdravje. Zate smo našli nekaj predlogov, kako lahko to storiš. Pri tem je pomembno, da veš, da pri skrbi za duševno zdravje vsakomur ustreza nekaj drugega. Če npr. meditacija ni nekaj, kar bi ustrezalo tebi, se ne sekiraj. Pomisli, kaj rad/a počneš in se potrudi, da najdeš način skrbi za duševno zdravje, ki ti je pisan na kožo.

Predlogi za krepitev duševnega zdravja:

• Svoja čustva zapisuj v dnevnik. Tako jih boš bolje razumel/a.
• Gibaj se. Najdi šport, ki ti ustreza in ga redno izvajaj.
• Pojdi v naravo! Svež zrak bo zbistril tvoje misli in te napolnil z energijo.
• Meditiraj. Če si pod stresom, ti meditacija lahko pomaga, da umiriš svoje misli in se lažje soočiš s prihajajočimi izzivi.
• Pokliči prijatelja ali prijateljico! Druženje z ljudmi, ki so ti všeč, bo blagodejno vplivalo na tvoje zdravje. Saj veš, tudi odnosi so pomembna komponenta zdravja.
• Najdi hobije, ki te veselijo. Možnosti je ogromno: lahko se naučiš novega tujega jezika, igranja na inštrument, skuhaš kakšno novo jed, štrikaš, fotografiraš, pišeš zgodbe ali snemaš filme. Važno je, da si vzameš čas za dejavnosti, ki so ti v veselje.
• Razmišljaj pozitivno! Včasih to ne gre tako zlahka, a poskusi v izzivih videti priložnosti namesto ovir.
• Vsak dan pomisli na 3 stvari, za katere si hvaležen/na. Hvaležnost dokazano izboljšuje kvaliteto življenja.
• Če začutiš, da si pod stresom, se ustavi, zapri oči in se osredotoči na dihanje. Globoko dihaj in naredi vsaj 10 vdihov in izdihov.
• Vzemi si čas za sprostitev. Kadar imaš v šoli veliko ocenjevanj, domačih nalog in si kakorkoli pod stresom, ne pozabi, da si moraš vzeti tudi čas za sprostitev, tudi če je to samo 10 minut poslušanja tvoje najljubše glasbene skupine. Nikoli ne smeš biti tako zelo zaseden/a, da te obveznosti povsem zadušijo.
• Pospravi svojo sobo! Včasih se zdi, da so naši možgani prepolni raznoraznih misli. Mnogi verjamejo, da pospravljanje fizičnega prostora pripomore tudi k »pospravljanju v glavi«. Poskusiti ni greh.
• Poskusi kaj novega. Včasih se zapletemo v neke vzorce, iz katerih ne vidimo izhoda. Nove aktivnosti nam lahko dajo zagon in samozavest, da je naša realnost lahko tudi drugačna.
• Jej zdravo in pij dovolj vode ter poskrbi, da vsak dan spiš vsaj 8 ur.

Kam po pomoč?

• TOM telefon (med 12. in 20. uro, brezplačno, uporabite lahko tudi e-pošto tom@zpms.si)
• Klic v duševni stiski: 01 520 99 00 (zvečer in ponoči: med 19. in 7. uro zjutraj)
• Zaupni telefon Samarijan: 11 123 (24 ur na dan brezplačno)
• Posvet – Center za psihološko svetovanje, 031/704-707, posvet.org. Pišete jim lahko tudi na elektronsko pošto info@posvet.si
• Psihološka svetovalnica TU SMO ZATE, Celje, 031 778 772
• Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Ljubljana, 01 583 75 00
• Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Maribor, 02 234 97 00
• Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Koper, 05 627 35 55
• SOS telefon za ženske in otroke, žrtve nasilja (vsak delovnik med 12. in 22. uro, sobota, nedelja in prazniki med 18. in 22. uro, brezplačno)
• Obrneš se lahko tudi na Center za socialno delo v svoji regiji
• V stiski lahko kontaktiraš tudi svojega osebnega zdravnika. Če le-ta ni dosegljiv, se obrni na najbližjo psihiatrično bolnišnico ali neposredno na reševalno službo, ki je ves čas dosegljiva na številki 112
• Urgentna psihiatrična ambulanta je dosegljiva na 01 4750 670
• Svetovanje preko spletnega klepeta Na varnem: http://na-varnem.si/ ali telefonske številke 040 950 514
• Obišči spletno stran zivziv.si
• Veliko uporabnih virov najdeš tudi na spletnih straneh tosemjaz.net in www.nebojse.si

Svoje znanje o prepoznavanju prijateljeve stiske preveri v TESTU.

Podprto s sredstvi Programa ACF v Sloveniji 2014–2021.