Anna Gavalda: 35 kil upanja

Grégoire in šola
Vam tole zgoraj zveni znano? Marsikomu zagotovo, marsikdo pa si bo mislil, pa dobro, malo se potrudi, pa bo šlo, saj je samo šola in to moramo vsi končati – nikogar ne zanima vse. Že res, ampak tudi ni res. Včasih je potrebno precej več kot nekaj truda in precej več kot »Uči se!«. Naši možgani so tako zelo različni, da nas seveda zanimajo različne stvari, ampak tudi zapomnimo si različne stvari in naučimo se jih na različne načine. Principi učenja se spreminjajo, kakor tudi to, kar moramo znati. V nekem obdobju je bilo najpomembnejše učenje na pamet – kdor je znal odrecitirati snov točno tako, kot je bila napisana v učbeniku, je zagotovo dobil dobro oceno. Ampak učenje na pamet je le ena od oblik učenja – zagotovo tudi pomnjenje spodbuja delovanje možganov, a hkrati je tu še povezovanje, razumevanje širše slike, pa učenje s praktičnim delom. Zagotovo ni prava rešitev le stavek »Uči se!« In ko ti potem na pladnju več let servirajo, da si neumen, zagotovo ni spodbudno.

Grégoire ni neumen – le navadna šola ga ne zanima in prav nenavadno je, da tega razen njegovega dedka nihče ne opazi. Njegova sposobnost ustvarjanja novih izumov ali pa potrpežljivost pri neskončnem brušenju lesa sta lastnosti, ki ju marsikdo od »ta pametnih« nima – Grégoire rabi drugačne vsebine, da ga stvar zanima. In zagotovo ni edini!