Bralni grižljaj
Christelle Dabos: Izginotja na mesečini; Zrcalka, 2. knjiga
Prevod: Živa Čebulj
Založba Sanje 2019
Morala si je kratko malo priznati: izgubila se je.
Za nekoga, ki je prišel v prestolp zatrdno odločen, da v njem najde svoj prostor, se ni začelo najbolje. Imela je uradno predstavitveno srečanje s Farukom. In če koga na tem svetu res ni dobro pustiti čakati, je to vsekakor duh te družine.
Kje neki je sploh bil? V senci visokih palm? V kateri od razkošnih palač, ki so se vrstile ob obali? Ali morda v kateri od lesenih hišk na peščeni plaži? Nenadoma se je Ofelija z nosom zadela v nebo. Nagnila se je čez zidec, da bi bolje videla, kje je Faruk, toda tisto, za kar je mislila, da je razgled na morje, je bil navaden zid. Ogromna gibajoča se slepilna freska, kjer je bil zvok valov ravno tako nepristen kakor obzorje in vonj po pesku. Ofelija si je popravila očala in se ozrla okoli sebe. Skoraj vse, kar jo je obdajalo, je bilo lažno: palme, vodnjaki, morje, sonce, nebo in celo ta vročina. Najbrž tudi palače niso bile nič drugega kot navadna pročelja.
Sama slepila.
A kaj drugega bi lahko pričakovala? Bila je v petem nadstropju stolpa, ki se je dvigoval visoko nad mestom, lebdečim nad polarnim obokom, kjer se v tem letnem času temperatura ne dvigne nad minus petnajst stopinj. Tukajšnji ljudje so sicer znali ukrivljati prostor in po vseh kotičkih posejati najrazličnejša slepila, toda njihova domišljija je bila vseeno omejena.
Zrcalka v prestolpu
Obstajajo knjige in KNJIGE, saj veste, tiste KNJIGE, ki jih komaj čakate, knjige, zaradi katerih preverjate spletne strani založnikov, da bi videli, ali so že izšle. Ob takih knjigah si želim, da bi se čas ustavil, da bi bile tisti hip poletne počitnice, čas pa bi tekel ravno prav počasi, da knjiga z nekaj več kot 400 stranmi dobi vonj po morju in borovcih. In ko končno lahko odmisliš vse drugo, je čas za Zrcalko in njen svet – tudi pri drugem delu serije velja, da si Zrcalko mlajši pilovci pustite za kasnejša leta, ko boste v njej uživali na polno.
Ofelijino življenje na Oblakovem tudi po tem, ko je bila javno predstavljena kot guvernerjeva zaročenka, ni nič lažje. Berenilda je res ne muči več, pa tudi spi ne več v vlažni sobi za služabnike, ampak spletke v prestolpu so bistvo Oblakovega in marsikomu gre v nos Ofelija, še več pa bi se jih rado znebilo Thorna in njegove tete Berenilde.
Zaupanje
Ofelija je odraščala na oboku, kjer je družina najpomembnejša in kjer naj bi vsakdo zaupal vsakemu – a ob odkrivanju zarot na Polu se izkaže, da tudi doma stvari niso tako preproste, kot se ji je zdelo. Zaupanje tako postane še dragocenejša vrlina in Ofelija dvomi prav o vsakem – Thorn jo je ob prihodu opozoril, naj ne zaupa nikomur, pa čeprav je to v nasprotju z njeno vzgojo. Po drugi strani pa si prav z zaupanjem vseeno izbori položaj, kjer lahko jasno in glasno pove svoje mnenje, hkrati pa pomaga razkrivati skrivnostna izginotja na Mesečini.
Vrtiljak norosti
Kar naenkrat ne preučuje več zgodovine družinskih predmetov, ampak lahko njena dejanja pomagajo določenim ljudem preživeti, drugim spremeniti usodo in tretjim odpreti oči. Ko se na Polu pojavi še njena celotna družina, se zdi, da tudi prijaznejši Thorn ne more ustaviti vrtiljaka norosti. Bo Ofelija našla način, ki ji bo pomagal preživeti na Polu in se kljub vsem oviram poročiti s Thornom (da ne bo pomote, še vedno ne gre za poroko iz ljubezni)? Bo na Polu našla prave prijatelje in zaveznike ali pa bo pobegnila nazaj domov, saj nekaterih bitk enostavno ne moreš zmagati? Zagotovo je, da niti ena stran te knjige ni dolgočasna, da je le redko kakšna stvar takšna, kot je videti, in da komaj čakam na branje tretjega dela.
AKTUALNO
Likovni in video natečaj: Skupaj gradimo našo prihodnost
Letos 24. oktobra praznujemo 80 let ... več
ZADNJA ŠTEVILKA
December 2025
PILOVA LESTVICA
GLASUJ ZA NAJ SKLADBO
Pogosta vprašanja
KNJIŽNA LESTVICA
NAKLJUČNI VIC
Poslanec na cesti
Mali deček hiti z mamo po ulici in nekemu gospodu reče: "Zdravo, poslanec!"
In mu gospod odgovori: "Ja, hej malii. Kak pa te ti veš, da sem jaz poslanec?"
Za dečkom prihiti mama in reče gospodu: "Ne zna še reči r-ja."