Bralni grižljaj
Navihano ga je s prstom rahlo zbodla pod rebra, da je nehote poskočil.
»Ajde, povej, ker vidim, da drugače ne bo miru.«
»Fant trka na vrata, punca mu reče, naj kar trka, vstopiti pa ne more, ampak mu potem tudi reče, naj poskusi spet naslednjo noč …«
»In naslednjo noč se zgodba spet ponovi?«
»Ja,« se je zasmejala, »oči pravi, da se mora ponavljati, dokler ne bom stara štirideset let!«
»Uf, tvoj oče te ima pa res rad …«
»No, ja, ima me, seveda, ampak hočem povedati, da lahko spet potrkaš …«
»Ne razumem …«
»Objemi me, prosim,« je zašepetala.
Nekaj dolgih trenutkov ni vedel, kaj naj stori, potem pa jo je objel in tokrat se je voljno stisnila obenj. Srce mu je začelo divje razbijati, kar čutil je, kako ga obliva rdečica.
»Srce ti je čisto podivjalo,« je mirno ugotovila.
»Ja,« je rekel. »V bistvu si ti prva oseba ženskega spola v mojem življenju, s katero se objemam,« je prostodušno priznal. »Okej, če ne štejem mame. Pa babic. Pa tet, itak.«
Sedela sta objeta, srčni utrip se mu je umirjal. Objemal jo je prek ramen, ona je glavo položila na njegove prsi in se udobno namestila.
»Aja, itak pa ne smem pozabiti psičke, z njo se tudi ves čas objemam in tehnično gledano …« »Blaaaaž,« je skoraj zavpila, »saj razumem. Razumem, res!«
»Okej, samo pojasniti sem hotel …«
Blaž in Irena
Družinski prijatelji so prijatelji, lahko so najboljši možni prijatelji, lahko se spremenijo v simpatije in iz simpatij včasih še v kaj več. Za prijateljstvo pa je potreben čas. Čeprav se zdi, da je časa zdaj manj – seveda vem, da dan še vedno traja 24 ur – pa je časa na neki način tudi več. Zdaj lahko v hipu spremeniš načrte in v istem hipu vse vpletene o spremembi tudi obvestiš, včasih smo se poklicali po stacionarnem telefonu in od trenutka, ko si zapustil dom, do ponovnega srečanja se ni dalo nič več spremeniti. Morda smo bili zato bolj navajeni trdnih dogovorov, vsi zdaj pa ste bolj navajeni improvizacije.
Irena je lepotica in kraljica improvizacije, Blaž pa mulc reda in discipline. Ko Irena starše preprosi, da ne gresta z njimi v Postojnsko jamo, ampak sama na bazen, je Blaž malce zmeden, ko pa čez nekaj minut spet obrne ploščo in hoče z njim sama v jamo, je izgubljen. Po Irenino pa gre le za resen dvig samozavesti – v jamah se Blaž počuti domače in tam bo z njo gotovo bolj užival kot na bazenu.
Kako se hodi v jame?
Tako, kot sta šla Irena in Blaž, zagotovo ne. A tudi Blažu je ob Ireninem vročekrvnem navdušenju in prepričevanju zmanjkalo razsodnosti, pa sta šla – jamarski pripravnik in lepa punca v eno lahko jamo. Blaž je napakiral opremo za oba, hrano, pijačo, svetilke, rezervne baterije, napisal listek.
Irena je imela zelo prav, v jamah je Blaž doma, ona pa se je morala spopasti s strahom pred netopirji, pajki, temo, blatom, globino in ožinami. Nad zemljo in pod njo je precej drugače. A oba sta morala priznati, da je bilo fino – pa še hitro sta bila zunaj, tako da starši niti opazili ne bodo njune spremembe načrtov.
Nujna improvizacija
Kot kaže, pa je bil ta poletni dan – dan improvizacij. Zaradi pozabljenega telefona sta še enkrat zlezla v jamo, takrat pa se je zalomilo. Podor in zaprta pot ven. Malce krize, malo več krize, precejšnja katastrofa – hkrati pa druženje, ki ga nikakor nista ne pričakovala, ne načrtovala. Ko je človeka strah, takrat je lahko precej drugačen kot sicer, ko je človek prepuščen drugemu, je lahko precej drugačen kot sicer, če je človek jezen, lačen, žalosten, uf, kako je šele takrat drugačen. Pa takrat, ko se nima kam umakniti. Same situacije, ki iz človeka potegnejo najboljše in najslabše. Takrat iz lepotice lahko nastane zver ali pa dostopno dekle, o tem, kaj vse lahko nastane iz nesamozavestnega genija, raje ne bi. Pazite, s kom greste na naslednjo pustolovščino, kako se konča ta, vam ne izdam.
Vprašanje
Kako vam je všeč zgodba v Pilu?
AKTUALNO
Veliko navdiha in praktičnih napotkov - Pilovi podcasti in webinarji
Z vami lahko delimo veliiiiko navdiha! V okviru festivala Najst, ki je potekal jeseni 2024, je Urška ... več
PILOVA LESTVICA
GLASUJ ZA NAJ SKLADBO
Pogosta vprašanja
KNJIŽNA LESTVICA
NAKLJUČNI VIC
Kamela
Kamelji mladič vpraša očeta:»Očka zakaj imamo na hrbtu dve grbi?« »Zato, da imamo dovolj vode, ko gremo skozi puščavo.« »Očka, zakaj imamo tako velike trepalnice?« »Zato, da nam ne nese peska v oči ko, hodimo po puščavi.« »Očka, zakaj imamo kopita na nogah?« »Zato, da se ne ugreznemo v pesek, ko hodimo po puščavi.« »Očka, kaj pa potem delamo v živalskem vrtu?«