Igor Karlovšek: Ognjeno pleme – Zmage in porazi; Velika bitka; Sotočje

Ilustracije: Marina Gabor
Založba Miš, 2020, 2021, 2022

Ajda in Ahmetaj
Se še spomnite Ognjenovih otrok, Ajde, Mile in trojčkov Vuka, Plamena in Vlada, ki so na begu pred cesarjem Mavricijem? Ajda, najstarejša med njimi, je res modra, trezna in razmišljujoča. Odločitev nikoli ne sprejema po navdihu, ampak z razmislekom in tako, da je najbolje za vse. Le kadar gre za bolne ali poškodovane, včasih pozabi na vse, ker se ne more ustaviti – ljudi pač ne more pustiti trpeti, četudi ji večina ne verjame ali zaupa. Še danes marsikdo meni, da ženski možgani niso zmožni enakih stvari kot moški, v 7. stoletju pa je bilo takšno prepričanje še povsem zakoreninjeno. Ženske so sodile za domače ognjišče – priprava hrane, skrb za otroke, hišo, to je bilo običajno. Ženske, ki so šivale rane, opravljale operacije ali krpale ude ter ob tem še nasprotovale ustaljenim načinom zdravljenja, so vzbujale strah in nezaupanje. Nekoliko pozneje so takšne ženske razglasili kar za čarovnice. A Ajda ni bila čarovnica, je pa pogosto komu kot s čarovnijo rešila življenje. In na begu ter poti do očeta je bilo takšnih trenutkov, ko je življenje rešila za las, premnogo.

Ahmetaj, telesni stražar Ajdinega očeta, slovanskega poveljnika Ognjena, je že zdavnaj ugotovil, da je Ajda ne samo enakovredna sogovornica, ampak marsikdaj bolj prekanjena od njega. Ajda v neposrednem boju zagotovo ne bi imela nobenih možnosti, a pri taktiki skrivanja in preživetja je bila njena beseda veliko vredna. Ahmetaj je bil tipični bojevnik, pripravljen na izgube, poškodbe, na bolečino, Ajda pa nikakor v nobeni situaciji ne bi pustila, da kogarkoli izgubijo.

Mila in trojčki
Za Ajdo so bili njena polsestra Mila in vsi trije polbratje najpomembnejši. No, pa seveda babica Rada, ta, ki je skrbela zanje ob prezgodnji smrti njihovih mater in ob odsotnosti očeta, vojaka. Če so bili že doma neločljivi, trojčki sploh, so na velikem popotovanju svoje krdelo še razširili. Lepotica Mila vsepovsod pritegne poglede, nikogar ni, ki bi mogel prezreti njeno milino in lepoto, in marsikdaj je prav to vsem pomagalo preživeti. No, če se znaš pogovarjati z živalmi, tudi pride prav. Ko konji jezdecev ne ubogajo več, ampak slišijo le Miline glasove, ko jo poslušajo ptice in ribe in ji na pomoč priskočijo delfini, da o obeh volkovih, ki sta njeni senci, sploh ne govorimo. Ni čudno, da skupina nikoli ni neopazna, obe dekleti s posebnimi darovi in našpičeni trojčki pa bojevnik Ahmetaj.

Vlad, Plamen in Vuk, fantje, nič starejši od vas, so iz mulčkov postajali bojevniki, eden s pračo, drugi z lokom in tretji z mečem. Ahmetaj vsak prosti trenutek izkoristi za urjenje, a fantje so z vztrajnostjo in bojevitostjo že rojeni. Vsi skupaj delujejo kot dobro naoljen stroj, bojev se vedno lotevajo skupaj in le redko jim kaj ne uspe. Že tako so bili Ognjenovi otroci nerazdružljivi, a trojčki prav posebej. Tudi kadar se zaplete, kadar ni več upanja, da so vsi trije še živi, da bodo vsi trije še skupaj, oni vedo.

Kam in kako?
Kam vse so šli, da so preživeli, kje vse so hodili, s kom vse so se bojevali, koga vse so rešili in kdo vse se jim je pridružil, vsega tega vam ne povem. Vseh pet knjig sage je napeta pustolovščina, z vsakim dnem odraščanja postaja pot nekoliko lažja, a hkrati je vsak dan poti daljši, saj se zdi, da je ovir med otroki in očetom neskončno. Pa vendar jim na poti ne stojijo samo ovire. Ob kopici slabih ljudi, ki jih žene slava, pohlep, maščevanje, zloba, naletijo tudi na izjemne ljudi, na dobrotnike, na ljudi, ki so tako topli kot oni ali pa enako zvedavi in pogumni, na ljudi, ki zanje tvegajo življenje. Zakopljite se v branje, uživajte in se čudite.