Predlogi za poletno branje

Nekje pozimi že začnem razmišljati o poletju in o knjigah, ki vam jih bom nagrmadila, da ne bo nikomur dolgčas. Prav danes se je oglasila soseda Enja, pa sva nabrali nekaj zanjo in nekaj za brata dvojčka – ta sicer raje brca žogo kot bere, ampak tudi za take se najde kaj zanimivega – pa nekaj za starejšo sestro. Ker je Enja izvrstna bralka, je lahko odprla tudi zaklad – paket s čisto svežimi knjigami. Sama se ne morem povsem odločiti, ali so mi ljubše te, povsem nove, z vonjem po črnilu, ali stare, včasih malce nacufane in oguljene. Pravzaprav vem, najpomembnejša je zame zgodba, napisana, narisana, samo da me odnese v drug svet.

Andrej E. Skubic: Roksi najde dom; Težave z angelčki; Diverzanti in izdajalci; Amor in strašne stvari
Ilustracije: Tanja Komadina
Založba Mladinska knjiga, 2020

Tomaž, Liam in Lija so Trio Golaznikus, marsikdo si je zapomnil kakšno njihovo lumparijo, na primer obmetavanje s kepami blata, a trio je poznan tudi zato, ker so člani res dobri prijatelji. Ko je kriza, si pomagajo, ko je štala, si stojijo ob strani, čeprav tudi pri njih včasih zašepa. Sploh takrat, ko koga od trojice malo zagrabi ljubosumje ali ko se kdo med njimi počuti nekoliko zapostavljenega. Liama je nekoliko zaskrbelo, ko je Tomaž dobil psa – po pravici povedano, je Tomaža vse skupaj še bolj skrbelo, saj Roksi ni bila čisto tak pes, kot si jo je predstavljal. Tomaž je malo zatrmaril ob nekih igricah, takrat je pokalo na vse strani, na koncu pa je trio dobil še partnerja (vedno znova se izkaže, da je dodatni prijatelj priporočljiv). Lijo pa je malce streslo, ko so punce, še zlasti Julija, začele obletavati njena fanta. A ne glede na Amorjeve puščice, izdajalce in diverzante je Trio Golaznikus še vedno zakon, ali pa prav zato.

Dav Pilkey: Prigode Kapitana Gatnika; Kapitan Gatnik in napad govorečih stranišč; Kapitan Gatnik in invazija neverjetno žlehtnih kuharic iz vesolja (nakar sledi še naskok enako zlobnih piflarskih zombijev); Kapitan Gatnik in podli plan profesorja Prdokakca – vse v barvah
Prevod: Boštjan Gorenc
Založba Mladinska knjiga, 2020

Mogoče je kdo že pozabil na Grega Bradača in Klemna Kočarja, ampak jaz nisem. Vsakič, ko berem Pasjega moža, pomislim tudi na Kapitana Gatnika, najbolj odbitega superjunaka, ki edini ni samo videti, kot da naokoli leta v spodnjem perilu, ampak res leta v gatah (ja, spodnjih hlačah). Grega in Klemen pač rada rišeta stripe in o Gatniku jih je cele kupe – zdaj so dobili novo podobo – ne, jezik ni kar naenkrat postal pravilen, še vedno je kup slovničnih napak, ampak niso več črno-beli, pač pa v barvah. Kapitan Gatnik pa ni povsod priljubljen, ponekod knjig o njem ne marajo starši in knjižničarji, ker mora biti knjiga, ki ni v celoti napisana v pravilnem jeziku, škodljiva, še manj pa ima Gatnika ter z njim vred Klemna in Grego rad ravnatelj Hrupnik. Videti jih ne more. Iz dna duše jih sovraži. Klemna in Grego zato za vsak prestopek kaznuje bolj kot druge, a maščevanje je sladko – prstan za hipnotiziranje deluje in mulca ravnatelja spremenita v pravega Kapitana Gatnika. Superjunaki so precej nepredvidljivi, ko vidijo nekoga v stiski, ko začutijo zločin, se odzovejo, Gatnik ni nič drugačen, pa čeprav dejansko nima nobenih supermoči. Ko nekdo tleskne s prsti, se zoprni ravnatelj spremeni v smešnega superjunaka in se spravi reševat svet, Klemen in Grega pa njega. Res je ravnatelj v podobi ravnatelja ena tečnoba, ampak superjunak je pa nekaj čisto drugega, še zlasti ker se mora pogosto boriti z zlobneži, ki jih nehote ustvarita Klemen in Grega. Najbolj se boste zabavali, če serijo začnete brati na začetku, ampak krohotali se boste, tudi če jo začnete brati na koncu ali nekje vmes. Mogoče starši ne bodo čisto dojemali, ampak saj jim ni treba, Pilkey in Gorenc (avtor in prevajalec) sta tule ustvarila nekaj nenadkriljivo odbitega.

Žiga X Gombač: Lumpsterji
Ilustracije: Matej De Cecco
Založba Miš, 2020

Lumpsterji so, hmm, no, malo spominjajo na Klemna in Grego, fantje, šest fantov, ki sovražijo dolgčas, imajo bujno domišljijo in uživajo, ko so skupaj. Po glavi se jim mota kup idej, drug drugega hitro spodbudijo k še bolj eksplozivnim idejam, njihove rešitve problemov pa so nepozabne. Podobno kot Trio Golaznikus tudi Lumpsterji držijo skupaj, če se enemu zgodi krivica, ko ga na primer napadejo betežne starke, maščevanje skujejo skupaj. Praznovanja rojstnih dni so navadno vrhunci, včasih jo skupi kak skalnjak, drugič nekaj blokov, tretjič so v nevarnosti sosednje hiše. Fantje pa se samo malo igrajo, radi so na zraku in se gibljejo, le kdo bi jim to preprečil. Nekaj je zagotovo, fantje niso zlobni, le nagajivi, fantje sprejemajo drugačne, dokler ti sprejemajo njih, in fantje imajo pred sabo še svetlo bodočnost – saj vsi kar prasketajo od energije. Mimogrede vas bodo navdihnili.

Mina Lystad: Luzerka
Prevod: Marija Zlatnar Moe
Založba Miš, 2020

Ne Lumpsterji, ne Trio Golaznikus, ne Grega in Klemen ne razmišljajo o priljubljenosti in všečkih, njim je dovolj, da imajo svojih par prijateljev, brez katerih res ne bi šlo, kaj pa se dogaja okoli njih, je povsem vseeno. Ampak ljudje smo različni. Marie ima najboljšega prijatelja, Espen je vedno ob njej, a Espen ni navaden kot ona. Oblači se drugače kot večina, postaven je, odlično igra nogomet, ničesar mu ni treba narediti za prepoznavnost. Marie je njegovo popolno nasprotje, oblači se v neopazne barve in kroje, njeni lasje so dolgočasni in neukrotljivi, ona je nerodna. Ko zaradi šolskega projekta postane prepoznavna, se svet začne vrteti drugače. Če se je še pred kratkim zgražala nad posnetki sošolk, je kmalu pripravljena posneti nekaj podobnega – meje so se zabrisale in izginile, okrog nje pa so se nabrali drugi ljudje. Kdaj se človek počuti dobro? Kaj ga osrečuje, veliko všečkov na internetu ali par pristnih ljudi?

Cvetka Bevc: Stekleni Plameni
Založba Pivec, 2020

Mogoče so punce tiste, ne vem, ampak zdi se, da je vsaj v knjigah mnogo več deklet odvisnih od priljubljenosti, da so punce bolj občutljive za mnenje okolice, da potrebujejo več potrditve, da so manjkrat zadovoljne same s sabo. Marjetico moti že njeno ime, zato hoče, da jo kličejo Daisy. Kar naenkrat jo moti tudi najboljša prijateljica, moti jo mama, moti jo skrbna soseda, motijo jo vsi, ki opazijo njeno spremembo. Iz Marjetice, ki je po očetovem odhodu in maminem alkoholizmu skrbela za mlajšo sestro, zaradi nujne želje po potrjevanju v svetu starejših fantov postane neodgovorno dekle. Okoliščine ji res niso naklonjene, a slabe odločitve sprejema tudi sama, in ko stopi na to pot, sledi le še tobogan norosti. Vsakdo potrebuje koga, ki mu pomaga potegniti ročno zavoro, ko se stvari odvijajo prehitro, včasih je dovolj že to, da damo ljudem v stiski vedeti, da niso sami. Včasih je potrebno precej več. Včasih se je treba samo ozreti okoli sebe in zakričati: »Na pomoč!«

Andrij Bečinski: 140 decibelov tišine
Prevod: Andreja Kalc
Založba Malinc

Ko v prometni nesreči izgubiš družino in sluh, težko zavpiješ na pomoč. Sergij preživlja težke čase, smisel se je nekako izgubil, zlasti ker se je z gluhostjo razblinila tudi njegova skrbno načrtovana prihodnost pianista. Po nesreči Sergija namestijo v zavod za gluhe otroke, kjer se mora na novo zgraditi, a še prej premagati obup, depresijo, neskončno nesmiselnost življenja. Če v zavod nekoliko za njim ne bi prišla deklica Jarina, bi Sergij morda ostal v svoji črni luknji. Marsikdo je tak – zase ne zmore, za drugega se pa potrudi. A eno je Jarini pomagati v zavodu, drugo pa zunaj varnega zavetja, ko se Sergij znajde v primežu nasilne tolpe, Jarina pa pri brutalnem očetu.

Karen M. McManus: Dva lahko ohranita skrivnost
Prevod: Darja Divjak Jurca
Učila International, 2019

Če ne slišiš, skrivnost lažje ohraniš. Če ne poslušaš, skrivnosti sploh ne opaziš. A Ellery zelo dobro sliši in marsikaj opazi. Ko se morata z bratom preseliti k babici v Echo Ridge, se skrivnostim sploh ne more izmakniti. Tam je pred več leti skrivnostno izginila njena teta in pred nekaj leti je nerazrešena ostala skrivnost morilca šolske kraljice. Ko z novim šolskim letom nekdo spet začne loviti dekleta in ena izmed njih izgine, je Ellery že globoko v raziskovanju. Namesto da bi skrivnosti razreševala, se zdi, da se vsak dan pojavi nova. Kdo sploh so ljudje, ki živijo v Echo Ridgeu?

Victoria Aveyard: Stekleni meč
Prevod: Marko Bogataj
Učila International, 2020

Mare Barrow je v prvem delu serije Rdeča kraljica spoznala, da v njenem svetu ne obstajata le elita, ljudje s srebrno krvjo, in raja, ljudje z rdečo krvjo, ampak jih je nekaj tudi takšnih, kot je ona. Ko se kraljica in princ Maven odločita za brutalni napad na vse, kar ni srebrno, se Mare in somišljeniki, med njimi je tudi padli princ Cal, odločijo, da je treba rešiti čim več rdečih s posebnimi lastnostmi, čim več takšnih, kot je Mare. Moralne dileme vodij močno zadenejo tudi Mare, večkrat se vpraša, ali postaja podobna kraljici in Mavenu, ali je v njej še dovolj dobrega, ali pa ob želji po rezultatu pozablja, da ima opravka z ljudmi.

Tomi Adeyemi: Otroci kreposti in maščevanja
Prevod: Marko Bogataj
Učila International, 2020

Čeprav je Oriša povsem drug svet, pa Zelie pogosto prevevajo podobna vprašanja kot Mare. Zelie je uspelo vrniti magijo Oriši, a kaj ko magije niso dobili le magijci, ampak kup plemičev. Kako naj obrani ljudi, kako naj skuje napad, kjer ne bo nihče trpel, kako naj ohrani Orišo? Magijci in plemiči so vsak na svojem bregu že dolgo, a zdi se, da je edina rešitev za kraljestvo, da magijci ustoličijo princeso Amari. A kdo sploh verjame, da je pobegla princesa res na strani magijcev in da bi jo plemiči priznali za svojo? Oblast prinaša mnogo dilem in pasti. Za vse.