Bralni grižljaj
Prevod: Ana Barič Moder
Mladinska knjiga 2019
s Tippi nisva ravno običajni –
na take, kot sva midve, ne naletiš vsak dan,
oziroma nikoli,
če smo res pošteni.
Kdor ima vsaj trohico obzirnosti,
nama pravi »zraščeni«,
vendar so nama rekli že cel kup reči:
spaki, nakazi,
pošasti, mutantki,
enkrat celo dvoglavi stvor,
kar me je spravilo v tak silen jok,
da sem imela več dni zabuhle oči.
Ampak nobenega dvoma ni, da sva
drugačni.
Dobesedno zraščeni sva
v boku –
s skupno krvjo in kostmi.
In
to
je razlog,
da nisva nikoli hodili v šolo.
Grace in Tippi
Grace in Tippi sta eno in sta dve, vedno, vsako sekundo njunega življenja. Čisto nikoli drugače. In znata biti oboje – tako ena kot dve, tako skupaj kot vsaka zase. Uf. Za večino nas povsem nepredstavljivo. Neskončno lepo in neskončno težko. Za skoraj vsako stvar se morata dogovoriti – le misli po glavi in besede iz ust prihajajo povsem ločeno – pa čeprav sta tudi v mislih povsem prepleteni – a to ne pomeni, da se vedno strinjata. Si lahko predstavljate, da ste jezni na brata ali sestro, pa se mu/ji ne morete izogniti, da ne morete pobegniti v sobo in se malo kujati sami zase. Po drugi strani pa ne Tippi ne Grace ne manjka nekdo za pogovor – najbližja oseba je vedno zraven.
Zmajka
Zmajka je njuna mlajša sestra – nima dveh glav in štirih rok, nima repa, a že kot majhna je bruhala ogenj in lomastila po stanovanju, in ker je njuna sestra, tudi njo marsikdo gleda postrani. A zna tudi ona ljudi gledati postrani, pa jezik ima dolg kot pravi zmaj. Takšna je ta borba za preživetje, narediti si je treba oklep in preživeti. To zdaj na nekoliko drugačen način čaka tudi Grace in Tippi. Čaka ju šola. Brez skrbi, dekleti sta pametni, a sta se vsa leta šolali doma, tako sta se izognili vsem radostim in zlasti teženju v šoli – vemo, ljudje znamo biti do drugačnih precej nadležni.
Šola
Vsi smo na prvi dan šole malce nervozni, sploh na prvi dan nove šole, vsi imamo pričakovanja in želje glede sošolcev in učiteljev, a prav noben scenarij, ki si ga naredimo v glavi, ni čisto tak kot resničnost. Ne glede na vse imata Grace in Tippi srečo – Yasmeen je kul punca in njen prijatelj Jon je kul tip – večina preostalih pa prodaja zijala. In ne, nikoli se ne navadiš na zijanje, nikoli ti ne postane vseeno, le bolj ceniš tiste, ki vsako posebej pogledajo v oči, tiste, ki vidijo ne samo eno, ampak tudi dve. In ja, v šoli lahko dobiš prijatelje, in ja, v šoli se lahko tudi zaljubiš – ali pa se lahko zaljubi ena od dveh, pa še vseeno kri hitreje teče po obeh telesih. In če ena prižge čik, nikotin začuti tudi druga, in alkohol tudi.
Ljubezen
Tale sestrska ljubezen je lahko naporna – a če bi se morali odločiti, če bi obstajala možnost, da bi iz ene postali čisto čisto dve, kako bi se odločili? Če bi obstajala možnost, da gre vsaka zase na zmenek, ampak hkrati tudi možnost, da v nekem trenutku tvoje najboljše prijateljice ni ob tebi ali pa da ena od obeh celo umre – kako bi se odločili? Ljubezen do bližnjega je najlepša in najtežja stvar na svetu, od nas zahteva razmišljanje o sebi in drugem, o posledicah, o možnostih, o nepredstavljivem. Biti skupaj in biti narazen – kaj je težje in kaj je mogoče?!
Vzemite si čas za eno najlepših knjig in uživajte v vsaki besedi, možgani bodo pa še dolgo premlevali.
AKTUALNO
V Ljubljano prihaja Znanstival
Znanstival bo Ljubljano obarval v čarobne znanstvene barve od 31. maja do ... več
Mali šef Slovenije: še bolj zabaven in še bolj trajnosten
Na POP TV je prišla že šesta izvedba priljubljenega kuharskega tekmovanja Mali šef ... več
PILOVA LESTVICA
GLASUJ ZA NAJ SKLADBO
Pogosta vprašanja
Oglas
KNJIŽNA LESTVICA
NAKLJUČNI VIC
Tokio
Janezek si želi z vlakom v Tokio. Živi v Spodnjem Dupleku, zato gre tam na postajo in na blagajni vpraša: „Ali imate karto za vlak za v Tokio?” Odgovorijo mu, da je nimajo in da naj gre vprašat v Ljubljano. Janezek gre na postajo v Ljubljano, vpraša če imajo karto za vlak v Tokio in ga zavrnejo, ter mu rečejo naj gre v Maribor. Janezku v Mariboru rečejo, da je nimajo in da naj gre na Dunaj. Na Dunaju Janezek končno dobi karto in se odpelje v Tokio. Tam je en teden nato pa želi iti domov. Gre na postajo in reče: „Rad bi karto za vlak za v Duplek.” Na blagajni pa mu Japonec odgovori: „Spodnji ali Zgornji?”
Obstajata dva kraja: Zgornji in Spodnji Duplek. In fora je da Japonci že vse vejo…