July Jones: Dekle, ki sanja in živi glasbo

July Jones je 26-letna slovenska pevka, tekstopiska in glasbena producentka, ki že od 15. leta živi in dela v tujini. Takrat se je namreč sama preselila v ZDA, pri 18 letih pa v London, kjer zdaj tudi živi. Njeno pravo ime je Julija Aljaž. Zadnja leta je zelo uspešna – leta 2023 je na festivalu Eurosonic Noorderslag v nizozemskem Groningenu prejela nagrado Music Moves Europe za najboljšega novega evropskega izvajalca, pisala je tekste za znane izvajalce in je ena od najbolj poslušanih slovenskih glasbenic na Spotifyu. Na letošnji Emi se je uvrstila v finale skupaj s Klemnom Slakonjo, na kar je zelo ponosna, saj ceni Klemna in mu želi vse najboljše na Evroviziji. V pogovoru je med drugim namenila veliko spodbudnih besed mladim, željnim glasbenega ustvarjanja.

V tujino si se odpravila že pri 15 letih. Zakaj?
Resnično sem si želela uresničiti svoje sanje v glasbi. Želela sem študirati glasbo in se izobraziti o tem, kaj glasba sploh je. To mi je dalo priložnost, da se učim od sveta in vidim, kaj je onkraj meja Slovenije.

Kako so te pri tem podpirali in spodbujali starši?

Seveda so me podprli, saj je bilo hitro jasno, da z glasbo mislim resno. V glasbeni svet sem namreč vpeta od svojega šestega leta, ko sem obiskovala prve ure klavirja in flavte. Petja sem se začela učiti pri 11 letih in takrat sem se tako navdušila nad soul glasbo, da sem hotela postati pevka v gospel zboru. (smeh) V pop vode pa sem šla pri 17 letih. Predvsem živim svoje sanje in za to trdo delam.

Najprej ZDA, potem London. Kje ti je ljubše? Zakaj?
Oba kraja imam zelo rada. London je bolj moj dom, medtem ko so ZDA bolj moje delovno okolje. Tam sem podpisana kot avtorica in večino pisanja opravljam v Los Angelesu. A ker sem vse svoje odraslo življenje preživela v Londonu, se tu počutim bolj varno in domače. Tudi moj partner živi tukaj, zato London bolj doživljam kot svoj dom.

Hitro si se povezala z aktualno glasbeno sceno. Pišeš in izvajaš glasbo – kaj raje počneš?
Začela sem kot tekstopiska, šele kasneje sem začela ustvarjati tudi svojo glasbo. Dolga leta sem pisala za druge, ker si preprosto nisem zaupala, da bi lahko to počela sama. Moja največja strast bo vedno pisanje pesmi, a dokler sem še v svojih dvajsetih, si želim dati priložnost tudi kot izvajalka. Obožujem občutek, ko pesmi, ki sem jih napisala, postanejo del življenja mojih poslušalcev. Mislim, da bom skozi življenje prehajala med obema vlogama – enkrat bolj kot avtorica, drugič bolj kot izvajalka.

Kdaj najraje ustvarjaš?
Vsekakor čez dan, dopoldne in zgodaj popoldne. Nisem nočni tip, da bi vztrajala pozno v noč. Na začetku dneva imam največ energije in ustvarjalne moči.

Kako bi sama opredelila svoj glasbeni slog?
Rekla bi, da je moja glasba alternativni pop, ampak v osnovi je še vedno pop. Navdihujejo me izvajalci, kot so 070 Shake, FKA twigs, Charli XCX, Tate McRae, Jean Dawson – zato se moj zvok giblje med popom in alternativno glasbo.

Na Emi ti ni uspelo, čeprav si prišla v finale. Kako si sprejela, da je zmagal Klemen?
S tem se ne strinjam – mislim, da je bila Ema zame velik uspeh! Končala sem na drugem mestu, tekmovala sem proti Klemnu Slakonji – to je zame ogromna stvar! Odraščala sem ob občudovanju njegovega dela in že samo na to, da sem tekmovala z njim, sem ponosna. Zelo sem vesela zanj in mu želim vse najboljše v Baslu!

Ali boš poskusila tudi na naslednji Emi?
Mislim, da bom!

Kako ocenjuješ slovensko glasbeno sceno?
Obožujem slovensko glasbo in zelo sem ponosna, da sem Slovenka. Še posebej me navdušuje mlajša generacija glasbenikov – mislim, da imamo neverjetne talente.

Tvoj glasbeni slog in modni stil vedno izstopata. Kako pomembno je zate vizualno izražanje?
Najlepša hvala! Zame sta moda in vizualna umetnost podaljšek glasbe. Obožujem modo in izražanje skozi stil, saj je to del moje umetniške identitete.

Koliko se July na odru razlikuje od July v zasebnem življenju?
V resnici sem bolj introvertirana. Rada imam svoj mir, uživam v jogi in nisem velika ljubiteljica zabav. Obožujem tudi peko slaščic! Mislim, da ljudje mislijo, da je moj »stage karakter« moja osebnost, a je v resnici bolj alter ego. Sama sem bolj sramežljiva. 

Kako ohranjaš ravnovesje med svojo avtentičnostjo in pričakovanji glasbene industrije?
Iskreno povedano, me pričakovanja industrije ne zanimajo več. Glasbena industrija je malo drugačna – nihče nima recepta za uspeh, četudi trdi, da ga ima. Najbolje je, da si vedno zvest samemu sebi in se izražaš pristno.

Sodelovala si že z mnogimi glasbeniki, tudi s korejsko skupino BTS, za katero si napisala pesem Bulletproof. Kako danes gledaš na to izkušnjo?

BTS je zagotovo spremenil moje življenje kot avtorici pesmi. Seveda gre za skupino, s katero si vsak želi sodelovati. Moje življenje se je spremenilo finančno, podpisala sem pogodbo v LA-ju in dobila nekaj denarja, ki mi je omogočil nadaljnje ustvarjanje. To je bil prvič, da sem dejansko zaslužila z glasbo! Med najbolj odmevnimi sodelovanji pa je še pisanje za album Trevorja Daniela, ki izide letos, kar je velik dosežek, saj je to zelo znan umetnik v Ameriki. Zelo sem ponosna na to. Pisala sem tudi pesmi za Brooke Candy, Zolito, Girli, Lauren Sanderson in druge. 

Si zelo odprta oseba, spoštuješ različnost, nasprotuješ diskriminaciji in predsodkom, boriš se tudi za pravice LGBTQ+. Kdo so tvoji učitelji?
Ja, zelo sem odprta. Ko sem odraščala, nisem imela nikogar, ki bi mu lahko sledila kot mlada queer oseba (oseba z istospolnimi željami ali odnosi). Zaradi tega sem se dolgo časa počutila osramočeno in gnusno. Zdaj si želim biti zgled mladim, da bodo videli nekoga, ki je queer, in vedeli, da je to nekaj normalnega – nekaj, na kar smo lahko ponosni. Pomembno je, da o LGBTQ+ skupnosti govorimo, tudi če to včasih zmoti bolj konservativne ljudi. Potrebujemo izobraževanje in sprejemanje – vsi smo drugačni. In to je v redu. Ne živimo vsi v heteronormativnem svetu – in tudi to je dobro. Moji idoli so Marsha P. Johnson, RuPaul, Elton John ter umetniki, ki so odprto queer in se ne pustijo utišati. Posebna pohvala gre tudi Ljubljana Pride za izjemno delo, ki ga opravljajo!

Praviš, da si sramežljiva in da obožuješ peko slaščic. Katera je tvoja najljubša?
Res je, v zadnjem času sem odkrila strast do peke! Najraje pečem torte za rojstne dneve svojih prijateljev. Ne vem, ali so res dobre ali pa jih moji prijatelji samo iz vljudnosti pojedo, da mi ne bi bilo nerodno – ampak jaz v tem res uživam!

Kako se spominjaš osnovne šole? Ali si imela veliko prijateljev?
Osnovna šola mi je bila super! Imela sem veliko prijateljev – odvisno od leta, haha – ampak v celoti imam zelo lepe spomine. Vseeno pa mislim, da je odraslo življenje še bolj zabavno! Če kdo to bere in mu osnovna šola ni najljubše obdobje, naj ve, da ga čaka še ogromno lepih stvari. Življenje gre samo na bolje!

Ali z njimi še ohranjaš stike?
Da, nekaj prijateljev mi bo za vedno ostalo blizu – z njimi se počutim zelo domače.

Kakšni so tvoji načrti? Morda te zanima tudi igralska kariera?
Letos izdajam svoj album in verjetno grem na turnejo – tega se res veselim! Mislim pa, da ne bi bila najboljša igralka. Morda, če bi igrala zlobnico? Nikoli ne veš!

Kaj svetuješ mladim, ki si želijo uspeti v glasbenem svetu?
Če imate radi glasbo, ji sledite – a vedite, da ukvarjanje z glasbo zahteva leta trdega dela. Če ste pripravljeni živeti za glasbo, vas vsekakor spodbujam. Izražati se z umetnostjo je nekaj najlepšega.

Ali si v najstniških letih brala Pil?
OBOŽEVALA sem Pil! Ne morete si predstavljati, koliko mi je pomenil, zato mi je res v čast, da sem lahko s tem intervjujem del njega. Hvala vam, res mi veliko pomeni!